Vrtnarska opravila novembra in decembra: kaj še postoriti na vrtičku

Novembra pred zmrzaljo poberite občutljivejše vrtnine, zaščitite zimske posevke in izpraznite izpostavljeno vrtno vodno napeljavo. Decembra pobirajte ob odjugi ter pregledujte pokrivala in shranjeni pridelek, da pravočasno opazite poškodbe in gnitje.

Kaj na vrtičku opravite pred novembrsko zmrzaljo?

Na celinskem vrtičku konec novembra največ povesta zemlja pod nogami in vremenska napoved. Pred več zaporednimi mrzlimi nočmi preglejte korenovke, glavnato zelje in vse, kar je še ostalo od jesenskega pridelka. Če jesenskega pospravljanja še niste končali, preverite tudi nasvete za pripravo vrta na zimo.

Rdečo peso, gomoljno zeleno in jesensko redkev praviloma pospravite, preden zemlja zamrzne. Korenje lahko ob primerni zaščiti še nekaj časa ostane v dobro odcednih tleh. Na mokri gredi pa je varneje večino izkopati. Pastinak mraz bolje prenaša, a vam to ne pomaga veliko, če ga iz zamrznjene zemlje ne morete dobiti.

Ob pobiranju pridelek razdelite:

• Za sprotno kuhanje: poškodovane korene, načete zeljne glave in manjše gomolje porabite najprej.
• Za shranjevanje: izberite zdrave, nepoškodovane vrtnine in jih previdno izkopljite.
• Za zimsko pobiranje: na gredi pustite odporne sorte pora, brstični in listnati ohrovt ter ustrezno razvite zimske solatnice.

Korenovkam odstranite listje, ne da bi zarezali v koren. Pred shranjevanjem jih ne perite, le nežno otresite odvečno zemljo. Moker pridelek naj se pod streho površinsko osuši. Ne puščajte ga več dni na toplem, saj bo začel veneti.

Kaj lahko ostane na gredi in kako to pobirate?

Zimske sorte pora, brstični ohrovt in listnati ohrovt dobro prenašajo mraz. Odpornost se med sortami razlikuje, težave pa lahko povzroči tudi dolgotrajna mokrota. Zato ob obhodu poglejte predvsem tja, kjer zastaja voda.

Pri brstičnem ohrovtu pobirajte večje, čvrste brste od spodaj navzgor. Listnatemu ohrovtu trgajte zunanje liste in ohranite srčiko. Por ob odjugi previdno privzdignite z vilami; iz trde zemlje ga ne vlecite na silo.

Pri motovilcu in zimski špinači počakajte, da se listi povsem odtajajo. Zmrznjeni so krhki in jih poškoduje že dotik. Pred daljšo zmrzaljo si lahko manjšo količino naberete vnaprej in jo shranite na hladnem.

Na milejšem Primorskem pobiranje pogosto traja dlje, širša je tudi izbira prezimujočih vrtnin. Vseeno spremljajte napoved ter upoštevajte burjo in mokra tla.

Kako s pokrivali zaščitite zimske posevke?

Vrtna koprena ublaži veter in temperaturna nihanja, vsake pozebe pa ne prepreči. Tudi pod njo potrebujete sorte, primerne za prezimovanje. Namestite jo pravočasno in jo pozimi večkrat preglejte.

1. Z gredice odstranite obolele in gnijoče liste.
2. Kopreno položite ohlapno ali jo napnite čez nizke loke, da imajo rastline dovolj prostora.
3. Robove pritrdite z gladkimi obtežilniki ali jih plitvo zagrnite.
4. Po vetru preverite pritrditev, po sneženju pa obremenitev konstrukcije.

Nizke tunele s folijo ob sončnih, milejših dneh prezračite. V zaprtem tunelu se tudi pozimi nabereta toplota in vlaga, ki spodbujata gnitje. Folija naj se ne dotika listov.

Sneg na gredi lahko deluje kot izolacija. S tunela ali rastlinjaka pa težak, moker sneg previdno odstranite, preden preobremeni ogrodje. Uporabite mehak pripomoček in ne udarjajte po hladni foliji ali ploščah.

Pospravite vodo, opore in orodje

Če vrtne vode še niste zaprli, to uredite pred trajnejšo zmrzaljo. Zaprite dovod in po navodilih sistema izpraznite izpostavljene dele napeljave. Cev odklopite, iztočite vodo in jo pospravite pod streho. Zalivalke shranite prazne ali jih obrnite.

Preverite, ali vaš sod lahko prezimi na prostem. Posode, ki bi jih led lahko razprl, izpraznite, očistite in zaščitite pred ponovnim polnjenjem z dežjem.

Z gred poberite nepotrebne mreže, vrvice in opore. Z orodja očistite zemljo, osušite kovinske dele in preglejte lesene ročaje, ali so razpokani. Na mestnem vrtičku je manjše orodje smiselno odnesti domov, v lopi pa pustiti tisto, kar uporabljate pri zimskem pobiranju.

Poglejte še v kompostnik. Masa naj bo vlažna, vendar ne razmočena. Pred obilnimi padavinami jo lahko zaščitite s pokrovom. Pogosto premetavanje pozimi ni potrebno, saj kompost tako izgublja toploto.

Kaj decembra preverite med obhodom vrtička?

Po močnem vetru, obilnem sneženju ali daljšem deževju preverite, kako je vrtiček prestal vreme. Druge obiske lahko združite s pobiranjem. Najprej preglejte pokrivala in odtekanje vode, nato še rastline.

Na razmočeni zemlji ostanite na poteh. Če oddaljenega dela grede ne dosežete, počakajte na boljše razmere. S hojo tla zbijate in zmanjšujete prostor za zrak, zato imajo korenine pozneje slabše razmere za rast. Na gredah delajte le, ko je zemlja odtajana in dovolj suha.

Prazne grede lahko prekrijete s tanko plastjo primerne zastirke, dokler tla niso zamrznjena ali premočena. Srčki solatnic naj ostanejo prosti, zastirke pa ne nasipajte tesno ob vrat rastlin. Če imate polže, občasno poglejte tudi pod njo.

Mirujoče grede decembra praviloma ne potrebujejo lahko topnih gnojil. Prav tako jih ne prekopavajte samo zato, ker imate prost konec tedna. Najprej preverite, ali so tla za delo sploh primerna.

Shranjeni pridelek preglejte in sproti porabljajte

V shrambi se pozimi dogaja več kot na prazni gredi. Enkrat na teden preglejte zabojčke in odstranite vse, kar se mehča, plesni ali gnije. Zdrave korenovke potrebujejo hladno okolje in dovolj vlage, čebula in česen pa suh, zračen prostor. Krompir hranite v temi in ga zaščitite pred zmrzaljo.

Jabolka naj ne bodo v isti zaprti omari s krompirjem. Oddajajo etilen, ki lahko vpliva na njegovo kakovost. Tudi v domači shrambi zato ločite sadje od zelenjave in poskrbite za zračenje.

Pridelek sproti vključujte v jedilnik. Za gosto juho za štiri osebe potrebujete:

• dva pora;
• štiri srednje velike krompirje;
• pest narezanih ohrovtovih listov;
• strok česna;
• dve žlici olja;
• približno osem decilitrov vode.

Narezan por počasi zmehčajte na olju. Dodajte česen, na kocke narezan krompir in vodo. Kuhajte približno dvajset minut, nato dodajte ohrovt in kuhajte, da se zmehča. Nekaj krompirja pretlačite kar v loncu. Če imate shranjen kuhan fižol, ga dodajte za izdatnejše kosilo.

Česa v zmrzali ne delajte in kdaj pokličite mojstra?

Zmrznjene rastline pustite pri miru. Takrat ne pobirajte listov, ne prestavljajte loncev z občutljivimi rastlinami in ne vlecite primrznjene koprene. Počakajte, da se vse odtaja.

Tudi zmrznjene zemlje ne razbijajte zaradi prekopavanja. Rastlin ne zalivajte, dokler je koreninska gruda zamrznjena. V posodah lahko potrebujejo vodo tudi pozimi, vendar jih zmerno zalijte ob odjugi, ko odvečna voda lahko odteče.

Kopreno, običajno vrtno cev in orodje lahko uredite sami. Pri poškodovanem ventilu, puščanju podzemne napeljave ali nejasnem postopku praznjenja pokličite vodovodarja. Poškodovano električno opremo v lopi naj pregleda električar. Zaradi odstranjevanja snega ne plezajte na streho rastlinjaka.

Za mizo načrtujte naslednjo sezono

Decembra si narišite grede in zapišite, kje je letos rasla posamezna vrtnina. Pripišite, kaj je uspelo, kje je zastajala voda in česa ste pridelali preveč. Spomladi vam bodo takšne opombe prišle prav. Pri razporejanju prihodnjih setev si pomagajte z mesečnim vodnikom za setev in sajenje, termine pa prilagodite svoji legi in vremenu.

Pri načrtovanju pomislite tudi na kuhinjo. Če je fižola hitro zmanjkalo, mu namenite več prostora. Če je blitva ostajala na gredi, je posejte manj. Pred nakupom preglejte zalogo semen, označite odprte vrečke in jih shranite na suhem ter hladnem.