Kaj sejemo in sadimo mesec za mesecem (popoln mesečni vodnik za vrtičkarje)

Mesečni vodnik je okvir za načrtovanje dela, ne enoten setveni rok za vso Slovenijo. Obala, hladnejše kotline in višje lege imajo različne razmere. Pri vsaki vrtnini preverite sorto, navodila na semenu oziroma sadiki, temperaturo tal in nevarnost pozebe. Setev v ogrevanem prostoru ni isto kot setev na prosto. JANUAR Januar je predvsem mesec načrtovanja. Delo na prostem je odvisno od tal in lokalne zime; ogrevan rastlinjak je ločen pridelovalni prostor. Za zgodnjo vzgojo sadik potrebujete ustrezno toploto in dovolj svetlobe:

• Papriko, jajčevec in zgodnje zelje sejemo tako zgodaj le po načrtu zgodnjega presajanja in z ustreznimi pogoji za sadike. Za običajen odprti vrt januar ni obvezni začetek.

FEBRUAR V februarju ločite odprto gredo od zaščitenega prostora. Na prostem začnite šele, ko so tla obdelovalna in ustrezna za izbrano rastlino:

• Sadimo stroke česna primernega tipa in čebulček; ne sejemo čebulčka. Upoštevamo stanje tal.
• Zgodnja solata in špinača le v primernih lokalnih razmerah oziroma pod ustrezno zaščito

V notranjih prostorih: Paradižnik, paprika, jajčevec, por, zgodnji brokoli in cvetača: termin setve prilagodite predvidenemu presajanju. Vseh ne vzgajajte pri enakih temperaturah; preverite zahteve vrste in sorte. MAREC Na prostem sejemo oziroma sadimo, ko stanje tal to dopušča. Primeri za primerne lege in sorte:

• Grah, bob
• Špinača, spomladanska solata in blitva; pri rukoli preverite navodila za konkretno seme, saj marčevska setev ni enotno priporočilo
• Česen, čebulček, zgodnji korenček, peteršilj, redkvica
• Sadimo ustrezne sadike jagodičevja (npr. maline, ribez, robide) glede na tip sadike in stanje tal

V notranjih prostorih:

• Setev kumar, bučk, buč in melon načrtujte glede na točen čas presajanja in pogoje vzgoje. Marčevska setev za zgodnji zaščiteni posevek ni avtomatsko primerna za pozno presajanje na odprti vrt.

APRIL Na prostem izberemo ustrezne sorte in pogoje za setev; gomolje krompirja sadimo. Nekateri zgodnji posevki potrebujejo zaščito:

• Korenje in pesa po primernih razmerah; grah dovolj zgodaj spomladi. Peteršilj in zlasti pastinak načrtujte kot zgodnjo spomladansko setev, ne samodejno šele aprila.
• Špinača, blitva, redkvica, rukola
• Solata sort, primernih za spomladanski termin
• Sadimo semenske gomolje zgodnjega krompirja v ustrezno ogreta in obdelovalna tla

Na prosto presajamo utrjene sadike sort, primernih za izbrani termin, če so tla in vreme ustrezni:

• Zelje, ohrovt, brokoli, cvetačo, brstični ohrovt
• Solata, blitva

MAJ Toploljubne vrtnine na prosto sejemo in presajamo šele v dovolj topla tla ter po nevarnosti pozebe na svoji legi. Maj tega ne zagotavlja povsod. Izbiramo primerne vrste in sorte:

• Fižol (visok in nizek)
• Korenje, rdeča pesa, redkvica
• Bučke, kumare

Presajamo:

• Paradižnik, paprika, jajčevec, kumare, bučke, melone
• Zelje, cvetača, brokoli

JUNIJ Poletne setve načrtujte glede na oskrbo z vodo in čas do pridelka. Pri solati, rukoli in redkvici preverite ustreznost sorte oziroma semena za vročino in termin. Možni primeri:

• Fižol, kumare, bučke (za podaljšanje sezone)
• Korenje, pesa, rukola, redkvica, solata

Julija in avgusta se posvečamo predvsem vzdrževanju vrta in setvi jesenske zelenjave. JULIJ Za pozne setve izberite sorte, ki lahko dozorijo na vaši legi. Korenje načrtujte predvsem v začetku meseca; pri redkvici in rukoli preverite poletna navodila. Primeri:

• Korenje, redkvica, rukola
• Endivija, radič
• Nizki fižol za stročje, praviloma še do sredine julija ob ustrezni vodi in razmerah; to ni enoten pozni rok za fižol za zrnje

AVGUST Jesenske setve prilagodite temperaturi in dolžini rastne dobe sorte. Za motovilec je primernejši hladnejši del sezone; endivija in radič nimata enega roka za vse sorte. Preverite tudi, ali konkretni načrt zahteva setev ali že presajanje sadik:

• Motovilec, špinača
• Radič, endivija, rukola
• Jesenske sorte redkvice

SEPTEMBER Pripravljamo vrt za hladnejši del leta. Sejemo primerne jesenske vrtnine in ločeno načrtujemo sajenje česnovih strokov ter čebulčka:

• Motovilec in jesenska špinača; rukola le po navodilih za konkretno seme in razmere
• Česen: izberite tip in načrtujte jesensko sajenje; v večjem delu Slovenije običajno v drugi polovici oktobra ali začetku novembra, po vremenu in legi
• Sadimo čebulček, ki je primeren za jesenski oziroma prezimni namen; termin preverimo pri sadilnem materialu

Oktober, november in december so predvsem meseci spravila pridelkov in priprave vrta na prezimovanje. OKTOBER Na prostem:

• Sadimo ustrezen tip česna in jesenski čebulček po razmerah ter navodilih za sadilni material
• Sejemo motovilec, primeren za izbrani jesenski termin; uspešno prezimovanje ni zagotovljeno na vsaki legi
• Sadimo oziroma presajamo primerno jagodičevje in sadno drevje po stanju sadik; ne v zamrznjena ali razmočena tla

NOVEMBER

• Sajenje mirujočih sadik sadnega drevja in jagodičevja (npr. malin, ribeza, kosmulj), če so tla primerna; november ni vedno idealen
• Primerno zaščito občutljivih rastlin izberemo glede na vrsto in napovedano vreme
• Pri jesenskem sajenju cvetličnih čebulic upoštevamo vrsto: tulipani so lahko primer novembrskega sajenja, narcis pa ne načrtujemo vseh šele za november. Preverimo lokalne pogoje in navodila.

DECEMBER

• Pregled in vzdrževanje orodja
• Spremljanje pozebe in zaščita po zahtevah rastline; prekrivanje in zastirka ne zagotavljata preživetja vsakega mraza
• Načrtovanje naslednje sezone

Koristni nasveti:

• Vedno upoštevajte vremenske razmere; sejte in sadite ob primerni temperaturi tal in zraka.
• Zalivanje prilagodite vlažnosti tal, vremenu in potrebam rastlin, še posebej pri poletnih setvah.
• Kolobarjenje pomaga zmanjšati določena tveganja bolezni in škodljivcev; ne prepreči vseh težav.
• Vsak mesec prilagodite vrt svojemu življenjskemu slogu in potrebam družine, pri čemer uživajte v svežih in doma pridelanih pridelkih.

Mesečni okvir uporabite za razporeditev dela, nato roke prilagodite svojemu vrtu in izbranim rastlinam. Pridelek in prezimovanje sta odvisna od vremena ter oskrbe, zato koledar ne zagotavlja celoletne samooskrbe.