Setveni koledar

Kdaj sejati, kdaj saditi in kdaj pobirati — osemintrideset vrtnin na enem mestu. Meseci veljajo za ljubljansko kotlino, kjer računamo na zadnjo slano sredi maja. Vrtiček ob Savi je nekoliko toplejši od odprtega polja, zato smeš spomladi tvegati teden prej, jeseni pa boš pobiral teden dlje.

setev v zavetju (doma, topla greda) setev na prostem sajenje sadik pobiranje

Vrtnina	jan	feb	mar	apr	maj	jun	jul	avg	sep	okt	nov	dec
Solata glavnata
Berivka in listnata solata
Motovilec
Špinača
Rukola
Endivija
Radič
Blitva
Redkvica
Črna redkev
Korenje
Pastinak
Rdeča pesa
Peteršilj
Gomoljna zelena
Čebula iz čebulčka
Česen
Por
Grah
Bob
Nizki fižol
Visoki fižol
Krompir
Paradižnik
Paprika in feferon
Jajčevec
Bučke
Buče
Kumare
Sladka koruza
Zelje zgodnje
Zelje pozno
Cvetača
Brokoli
Ohrovt in brstični ohrovt
Koleraba
Bazilika
Drobnjak

Na telefonu tabelo povleci v stran. Kadar je polje razdeljeno na dva pasova, se v istem mesecu dogajata dve stvari — na primer setev in pobiranje.

Globina, razdalja in nasvet za vsako vrtnino

Vrtnina	Globina setve	Razdalja	Kar je dobro vedeti
Solata glavnata	0,5 cm	25 × 25 cm	Sej na vsakih 14 dni po malem — tako imaš solato od maja do novembra, ne vse naenkrat.
Berivka in listnata solata	0,5 cm	20 × 20 cm	Reži zunanje liste, srce pusti — ista rastlina rodi ves mesec.
Motovilec	1 cm	10 × 10 cm	Prezimi na prostem brez zaščite. Poseje se, ko pobereš poletno zelenjavo.
Špinača	2 cm	20 × 5 cm	Ne mara vročine — spomladi zgodaj, jeseni po 20. avgustu.
Rukola	1 cm	15 × 5 cm	Najhitrejša na vrtu: od setve do prvega lista tri tedne.
Endivija	0,5 cm	30 × 30 cm	Jesenska solata, ki prenese prvo slano.
Radič	1 cm	30 × 30 cm	Sej ga junija, ko so gredice po grahu in zgodnjem krompirju prazne.
Blitva	2 cm	40 × 25 cm	Ena setev drži celo sezono — reži zunanje liste in raste naprej.
Redkvica	1 cm	10 × 4 cm	Zrela v 4 do 6 tednih. Poleti sej v senco, drugače postane pekoča.
Črna redkev	2 cm	30 × 15 cm	Zimska zelenjava — v kleti v pesku zdrži do pomladi.
Korenje	1,5 cm	25 × 4 cm	Rabi rahlo, brez svežega gnoja — v gnojeni zemlji se razcepi.
Pastinak	2 cm	35 × 12 cm	Po prvi zmrzali je slajši. Kali počasi, tudi tri tedne.
Rdeča pesa	3 cm	30 × 10 cm	Iz enega semena zraste več rastlin — redči jih.
Peteršilj	1 cm	25 × 5 cm	Kali dolgo. Namoči seme čez noč, pa gre hitreje.
Gomoljna zelena	0,5 cm	40 × 35 cm	Rabi veliko vode. Sadike posadi plitvo, gomolj naj gleda iz zemlje.
Čebula iz čebulčka	—	25 × 10 cm	Sadi plitvo, vršiček naj gleda ven. Pobereš, ko se listi polegajo.
Česen	5 cm	30 × 12 cm	Jesenski da večje glave od spomladanskega. Sadi do sredine novembra.
Por	1 cm	35 × 12 cm	Sadike posadi globoko v luknjo, da zraste dolg bel del.
Grah	4 cm	40 × 5 cm	Prenese hlad — lahko že konec februarja, če zemlja ni razmočena.
Bob	5 cm	45 × 12 cm	Najzgodnejša stročnica. Vršičke odščipni, ko se pojavi uš.
Nizki fižol	3 cm	40 × 8 cm	Šele ko je zemlja topla, po 10. maju. V mrzli zemlji seme zgnije.
Visoki fižol	4 cm	60 × 15 cm	Rabi oporo, visoko vsaj dva metra. Postavi jo pred setvijo.
Krompir	10 cm	70 × 30 cm	Zgodnji marca pod kopreno, glavni april. Osipaj, ko zraste za dlan.
Paradižnik	0,5 cm	70 × 45 cm	Na prosto šele po ledenih možeh, sredi maja. Odstranjuj zalistnike.
Paprika in feferon	0,5 cm	50 × 40 cm	Rabi najtoplejši kotiček vrta in oporo, ko se plodovi nabirajo.
Jajčevec	0,5 cm	60 × 45 cm	Najbolj toplotno zahteven na vrtu — brez toplega mesta ne bo nič.
Bučke	3 cm	100 × 80 cm	Dve rastlini zadostita družini. Beri mlade, drugače neha roditi.
Buče	4 cm	150 × 100 cm	Rabijo veliko prostora — posadi jih na rob vrta ali na kompost.
Kumare	2 cm	100 × 40 cm	Na opori so bolj zdrave in ravne kot po tleh.
Sladka koruza	4 cm	60 × 25 cm	Sej v bloku, ne v eno vrsto — drugače se ne opraši.
Zelje zgodnje	1 cm	50 × 40 cm	Zgodnje glave hitro pokajo — pobiraj sproti.
Zelje pozno	1 cm	60 × 50 cm	Za kisanje. Pobereš pred močnejšo zmrzaljo.
Cvetača	1 cm	60 × 45 cm	Rožo pokrij z listi, da ostane bela.
Brokoli	1 cm	55 × 45 cm	Po glavni roži požene stranske — ne puli rastline.
Ohrovt in brstični ohrovt	1 cm	60 × 50 cm	Po slani je slajši. Brstični ohrovt pobiraj od spodaj navzgor.
Koleraba	1 cm	30 × 25 cm	Pobiraj, ko je velika kot tenis žogica — večja postane lesena.
Bazilika	0,5 cm	30 × 25 cm	Ne prenese mraza. Vršičke pinciraj, da se razraste.
Drobnjak	1 cm	25 × 20 cm	Trajnica — enkrat posajen ostane leta.

Šest pravil, ki rešijo sezono

Ledeni možje so mejnik

V ljubljanski kotlini računaj na zadnjo slano do sredine maja. Vse, kar ne prenese mraza — paradižnik, paprika, bučke, fižol, bazilika — gre na prosto šele po 15. maju. Kdor prehiti, pogosto seje dvakrat.

Zemlja mora biti topla, ne le zrak

Fižol, koruza in kumare v zemlji, hladnejši od 12 °C, ne vzklijejo, ampak zgnijejo. Preprosto pravilo: če lahko zjutraj bos stojiš na gredi, je dovolj toplo.

Sej po malem in večkrat

Solata, redkvica in rukola so zrele v enem mesecu. Namesto ene velike setve sej vsakih štirinajst dni po eno vrsto — imel boš svežo zelenjavo od pomladi do jeseni, brez viškov.

Ena greda, dve žetvi

Za grahom, zgodnjim krompirjem in zgodnjim zeljem je greda julija prazna. Tam še vedno uspejo radič, endivija, pozna koleraba, špinača in motovilec za zimo.

Ne sadi istega na isto mesto

Kapusnice (zelje, cvetača, ohrovt, koleraba) naj se na isto gredo vrnejo šele čez štiri leta. Isto velja za krompir in paradižnik, ki bolehata za istimi boleznimi.

Globina setve po pravilu palca

Seme posej približno trikrat globlje, kot je samo debelo. Drobno seme solate in korenja komaj pokrij, fižol in bob pa dobro zakoplji.

Kje to preizkusiti

Vse zgoraj velja za katerikoli vrt, najbolj pa za takega, ki je vaš. Ob Savi v Črnučah oddajamo vrtičke od 50 do 500 kvadratnih metrov za 1 € za kvadratni meter na leto.

Poglejte proste vrtičke

Viri

Podatki so povzeti po slovenskih virih in preverjeni septembra 2026: Miša Pušenjak, »Kdaj sejati katero zelenjadnico« (Svet24), Jerneja Jošar, »Koledar setev in sajenj po mesecih« (SAM), in Setveni koledar (Delo in dom). Vremenske razmere se med leti razlikujejo — koledar je vodilo, ne zakon.