Kaj lahko z vrtička poberete še novembra in decembra

Novembra in decembra lahko še pobirate por, ohrovt, brstični ohrovt, motovilec in peteršilj, v ugodnih razmerah tudi korenje ter pozno zelje. Na vrt se odpravite sredi dneva, ko se rastline odtalijo, por in korenovke pa izkopavajte le iz nezamrznjenih tal. Tako boste pridelek manj poškodovali.

Kako preverite, ali je greda primerna za pobiranje?

V Ljubljani in drugod po celinski Sloveniji je novembrski vrt zjutraj pogosto bel od slane, opoldne pa že povsem odtajan. Decembra lahko zemlja ostane zmrznjena več dni skupaj. Pri pobiranju zato več pove pogled na gredo kot datum na koledarju.

Preden se odpravite na vrt, preverite vremensko napoved. Če prihaja daljše obdobje mraza in zemlja še dopušča delo, izkopljite nekaj pora in korenja za naslednje obroke. Zaradi ene hladne noči pa ni treba pospraviti vsega. Za prihodnjo sezono si lahko pomagate tudi z nasveti, kaj saditi jeseni za zimsko zelenjavo.

Na gredi naredite tri preproste preglede:

1. Potipajte tla. Če so trda in orodje vanje ne gre brez sile, por in korenovke pustite pri miru.
2. Preverite liste. Zmrznjeni listi so togi in krhki. Pred rezanjem ali prestavljanjem počakajte, da se odtalijo.
3. Poglejte za gnilobo. Mehki, sluzasti deli in neprijeten vonj niso običajna posledica slane. Gnilega pridelka ne shranjujte ali uporabljajte za kuhanje.

Držite se poti, posebej kadar so tla razmočena. Zaradi nekaj rozet motovilca res ni vredno zbiti zemlje po vsej gredi.

Por: izkopljite ga toliko, kolikor ga potrebujete

Pozne oziroma prezimne sorte pora dobro prenašajo mraz. Poletne sorte so praviloma občutljivejše. Če ne veste, katero sorto imate, opazujte rastline in bolj izpostavljene porabite prej.

Vrtne vile zapičite nekoliko stran od stebla, por privzdignite in ga previdno izvlecite. Ne vlecite na silo. V mokri zemlji se lahko pretrga, v zamrznjeni pa pri izkopavanju poškodujete še sosednje rastline.

Odstranite poškodovane zunanje liste, zdrav zeleni del pa prihranite za juho ali enolončnico. Pri pranju razprite tudi liste, saj se med njimi rada nabereta zemlja in pesek.

Pred daljšo zmrzaljo si pripravite manjšo zalogo. Neopran por lahko krajši čas hranite na hladnem, zaščiten pred izsuševanjem. Očiščenega in narezanega lahko tudi zamrznete za kuhanje. Več o izbiri sort in oskrbi preberite v vodniku, kako gojiti por za zimsko uporabo.

Kako pobirate ohrovt in brstični ohrovt?

Pri ohrovtu najprej ločite med listnim in glavnatim. Pri prvem obirate posamezne liste, pri drugem poberete celo glavo. Tudi sorta vpliva na odpornost, zato ni vsak ohrovt enako primeren za dolgo čakanje na zimski gredi.

Z listnega ohrovta obirajte spodnje, dobro razvite in zdrave liste. Srček ohranite. Pozimi rast močno zastane, zato rastline ne oskubite do golega: novih listov ne bo tako hitro kot v toplejšem delu leta.

Glavnati ohrovt odrežite, ko je glava primerno razvita. Odstranite poškodovane zunanje liste in preglejte notranjost, zlasti po daljšem mokrem obdobju. Nekaj obarvanih listov na zunaj še ne pomeni, da morate zavreči vso glavo.

Brstični ohrovt pobirajte od spodaj navzgor. Spodnji brsti navadno dozorijo prej; izberite čvrste in dovolj razvite ter jih previdno odlomite ali odrežite. Drobnejše na vrhu pustite.

Po zmernem mrazu je okus teh kapusnic lahko prijetnejši in manj grenak. Z obiranjem vseeno počakajte, da se odtalijo.

Motovilec in peteršilj: pobirajte zdrave, odtajane liste

Sveža skleda motovilca je pozimi še posebej dobrodošla. Na gredi pa mu poleg mraza težave povzroča dolgotrajna mokrota, v kateri lahko rozete začnejo gniti.

Pobirajte odtajane, po možnosti nekoliko osušene liste. Rozeto odrežite tik nad tlemi, da z njo ne zajamete preveč zemlje. Rumene in poškodovane liste odstranite sproti, še preden pridelek položite v košaro.

Če uporabljate vrtno kopreno, preverite, ali je dobro pritrjena in ali težak, moker sneg pritiska na rastline. Nizek tunel ob milem vremenu prezračite. Pokrivanje pomaga, vseh posledic dolgotrajnega mraza in vlage pa ne prepreči.

Pri peteršilju je postopek odvisen od tega, kaj potrebujete. Z listnega odrežite nekaj zdravih zunanjih stebel, sredino pa pustite. Korenasti peteršilj izkopljite samo iz nezamrznjenih tal; uporaben je za juhe in zelenjavne osnove.

Zimski listi so lahko trši od poletnih, a za kuhanje še vedno dobri. Zamrznjenih šopov ne lomite z roko.

Ali lahko korenje in zelje še pustite na gredi?

V ugodnih razmerah lahko korenje nekaj časa pustite v zemlji pod dovolj debelo, rahlo zastirko. Ta upočasni ohlajanje tal. Ob dolgotrajnem mrazu lahko zemlja kljub temu zmrzne.

Odgrnite le toliko zastirke, kolikor je potrebujete za pobiranje. Korenje privzdignite z vilami, nato odkrito mesto znova pokrijte. Razpokanih, objedenih ali mehkih korenov ne puščajte na gredi za pozneje.

Na težkih in mokrih tleh je takšno hranjenje bolj tvegano. Podobno velja za vrtove, kjer dela škodo voluhar. Tam zdrav pridelek raje pravočasno izkopljite, saj greda ni zanesljiva zimska shramba.

Pozno zelje lahko novembra še čaka na pobiranje, vendar ne prenese toliko mraza kot prezimni listni ohrovt. Zrele, čvrste glave poberite pred močnejšim dolgotrajnim mrazom, še posebej, če odpornosti sorte ne poznate.

Razpokane glave imajo prednost pri porabi. Po odtajanju preglejte tudi tiste, ki so na prvi pogled zdrave. Vodeni, mehki listi ali začetek gnitja pomenijo, da zelje ni primerno za daljše hranjenje.

Katerim napakam se pri zimskem pobiranju izognite?

Pri zimskem pobiranju največkrat škoduje hitenje. Zmrznjen list se prelomi med prsti, koren v trdi zemlji poči, za stopinjami na mokri gredi pa ostanejo zbita tla.

Pazite predvsem na naslednje:

• Pobiranje med zmrzaljo: počakajte na odtajanje, tudi če boste morali za kosilo pripraviti kaj drugega.
• Zračno neprepustno pokrivanje neposredno po rastlinah: pod pokrivalom se zadržuje vlaga, ob soncu pa se prostor lahko pregreje.
• Debela mokra zastirka čez rozete: motovilcu in srčkom drugih rastlin lahko poslabša razmere.
• Odlašanje s pobiranjem: občutljivejše vrtnine in pridelek z manjšimi mehanskimi poškodbami porabite prej.

Pridelek lahko poberete, odstranite gnile rastline in namestite kopreno sami. Če pa sneg ukrivi nosilce tunela ali poškoduje rastlinjak, ne hodite pod nestabilno konstrukcijo. Poškodovano ogrodje ali steklo naj pregleda usposobljen mojster.

Na milejšem Primorskem sezona pobiranja pogosto traja dlje, zemlja pa redkeje ostane zmrznjena. Vseeno pregledujte rastline zaradi posledic mokrote in burje.

Iz zimske košare skuhajte preprosto enolončnico

Svež pridelek z grede dopolnite s krompirjem, čebulo ali drugo shranjeno zelenjavo. Dodatne zamisli za obroke najdete med nasveti za samooskrbo pozimi in uporabo pridelkov iz shrambe.

Za štiri skromnejše porcije pripravite:

• 2 srednje velika pora,
• 3 krompirje iz shrambe,
• 2 korenčka,
• 4 večje liste ohrovta,
• 1 čebulo in 2 stroka česna,
• 2 žlici olja,
• približno 1 liter vode,
• malo peteršilja in sol.

Enolončnico pripravite v štirih korakih:

1. Očistite zelenjavo. Por temeljito operite, krompir in korenje narežite, ohrovtu pa odstranite trše dele listnih reber.
2. Pripravite osnovo. Na olju počasi zmehčajte sesekljano čebulo. Dodajte por, nato česen, krompir in korenje.
3. Skuhajte zelenjavo. Prilijte vodo in pri rahlem vrenju kuhajte približno 15 minut. Dodajte narezan ohrovt in kuhajte še približno 10 minut, da se zelenjava zmehča.
4. Dokončajte jed. Za gostejšo enolončnico nekaj krompirja pretlačite ob rob lonca. Dodajte peteršilj in sol po okusu. Če je pregosta, prilijte malo vode.