Ohrovt, por in brstični ohrovt: kako pobirati pridelek v mrazu

Ohrovt, por in brstični ohrovt pozimi pobirajte med odjugo, najbolje sredi dneva, ko so rastline povsem odtajane. Zmrznjeno tkivo se pri rezanju in prenašanju hitro poškoduje, zato pred obiranjem preverite, ali se listi spet prožno upogibajo.

Naberite toliko, kolikor boste kmalu porabili. Preostanek lahko ostane na vrtu, dokler so rastline zdrave in vreme to dopušča.

Kako zmrzal vpliva na okus in odpornost zelenjave?

Ohrovt in brstični ohrovt sta po nekaj hladnih nočeh pogosto blažja in slajša. Ob mrazu se v rastlinah med drugim spremeni vsebnost topnih sladkorjev, ki pomagajo varovati celice. Vendar zaradi boljšega okusa pridelka ni treba namenoma puščati na čim hujšem mrazu.

Koliko mraza rastlina prenese, je odvisno od sorte, njene utrjenosti, trajanja nizkih temperatur, vetra in vlažnosti tal. Zimski por je drugače odporen kot sorta za zgodnejše pobiranje. Tudi listnati in glavnati ohrovt se na mraz ne odzivata povsem enako.

Na celinskem vrtu, denimo v Ljubljani, lahko senčna greda ostane zamrznjena ves dan, medtem ko se zemlja na soncu že odtaja. Zato poleg vremenske napovedi preverite še rastline in tla ob njih.

Zmerna slana navadno ne zahteva naglega spravila vsega pridelka. Več težav povzročajo dolgotrajen hud mraz, razmočena tla ter ponavljajoče se zmrzovanje in odtajanje. Pri načrtovanju prihodnjih gred si pomagajte z nasveti, kaj saditi jeseni za zimsko zelenjavo, saj je izbira primernih rastlin prvi korak do zimske bere.

Kdaj je pravi trenutek za pobiranje v mrazu?

Za zimsko obiranje včasih zadostuje nekaj ur odjuge. Rastline morajo biti odtajane, tla pa dovolj prehodna, da lahko delate brez težav. Jutranje sonce še ni zagotovilo, da so se odtajali tudi odebeljeno steblo pora, notranjost ohrovtove glave in brsti ob steblu.

Pred obiranjem preverite:

• List se ob nežnem dotiku upogne ter ni trd ali krhek.
• Na mestu reza ni več ledene skorje.
• Brsti brstičnega ohrovta so čvrsti, vendar niso ledeno trdi.
• Vile lahko vstavite v zemljo ob poru brez siljenja.

Če je pridelek še zamrznjen, počakajte. Ne polivajte ga s toplo vodo in ga ne poskušajte na hitro odtajati.

Pred napovedanim daljšim mrazom pripravite nekajdnevno zalogo. Tako vam zaradi enega kosila ne bo treba lomiti zamrznjenih listov ali kopati po trdi zemlji. Na milejšem Primorskem je takšnih prekinitev običajno manj, lahko pa delo otežita burja in izsuševanje rastlin.

Listnati ohrovt obirajte od spodaj, glavnatega odrežite v celoti

Listnati in glavnati ohrovt pobirajte različno. Pri prvem sproti jemljite posamezne liste, pri drugem praviloma odrežite celo glavo.

Pri listnatem ohrovtu ohranite vrh

Izberite zdrave, dovolj razvite spodnje oziroma zunanje liste. Porumenele in poškodovane odstranite posebej, da se ne pomešajo s pridelkom za kuhinjo.

1. Z eno roko podprite steblo ali listni pecelj.
2. List s čistim, ostrim nožem odrežite blizu stebla. Pazite, da ne zarežete vanj.
3. Osrednje mlade liste in rastni vršiček pustite nedotaknjene.
4. Na rastlini ohranite dovolj zdravega listja in je ne oberite do golega stebla.

Raje vzemite nekaj listov z več rastlin kot skoraj vse z ene. Pozimi se namreč rast močno upočasni ali skoraj zastane. Če ohranite vrh, se bo rastlina ob otoplitvi lahko razvijala naprej, obilne nove bere že čez teden dni pa ne pričakujte.

Pri glavnatem ohrovtu ne računajte na novo glavo

Zdravo, čvrsto glavo odrežite pri osnovi. Nekaj zunanjih listov pustite za zaščito med prenašanjem, če niso gnili ali močno poškodovani.

Po odrezu ne računajte na novo zimsko glavo. Morebitni stranski poganjki so odvisni od rastline in poznejših razmer. Za sprotno oskrbo zato pobirajte posamezne glave, preostale pa pustite na gredi do naslednjič.

Kako izkopati por, ko zemlja popusti?

Pri poru lahko veliko škode povzročite z nestrpnim puljenjem. Korenine ostanejo ujete v zamrznjeni zemlji, listi pa se odtrgajo. Spodnji, uporabni del tako ostane v gredi. Za uspešno prezimovanje je pomembna tudi ustrezna sorta; več o pripravi pridelka preberite v vodniku, kako gojiti por za zimsko uporabo.

Počakajte, da tla popustijo, nato se dela lotite takole:

1. Vile zapičite nekoliko stran od vrste, da pora ne prebodete.
2. Zemljo previdno privzdignite in jo zrahljajte ob koreninah.
3. Por primite nizko in ga izvlecite brez sunkov.
4. Odvečno prst rahlo otresite. Koreninsko grudo po potrebi razrahljajte s prsti.

Na težkih, mokrih tleh pazite, kam stopate. Hoja po razmočeni gredi zbija zemljo, zato delajte s poti ali si pomagajte z desko, ki razporedi težo.

Por poberite kot celo rastlino. Rezanje tik nad tlemi ni zanesljiv način za ponavljajočo se zimsko bero. Za naslednji obisk vrta pustite druge rastline v zemlji.

Na gredi odstranite močno poškodovane zunanje liste in največje grude prsti. Med listnimi nožnicami ga temeljito očistite doma, tik pred uporabo. Tako ga med obiranjem ne boste po nepotrebnem močili in izpostavljali vetru.

Brstični ohrovt pobirajte od spodaj navzgor

Brsti navadno dozorevajo postopoma, najprej na spodnjem delu stebla. Pobirajte čvrste, lepo zaprte brste, drobne zgornje pa pustite, dokler so zdravi.

Odtajan brst primite pri osnovi in ga s kratkim zasukom previdno odlomite. Če se močno drži, uporabite majhen oster nož. Ne vlecite ga vzdolž stebla, saj lahko poškodujete njegovo površino ali sosednje brste.

Ko spodnje brste poberete, preostali ostanejo na rastlini za poznejšo porabo. Zaradi zimskega obiranja vam ni treba odstranjevati rastnega vrha. Tudi vseh zdravih listov ne odstranite naenkrat.

V hladnem vremenu se brsti razvijajo počasi. Obiranje ne bo spodbudilo hitre rasti, kakršno bi pričakovali v toplejšem delu leta. Če je napovedano daljše obdobje zelo neugodnega vremena, uporabne brste poberite prej. Ni treba čakati, da dosežejo največjo velikost.

Pobrane brste pred pripravo razvrstite po velikosti, da se bodo enakomerneje skuhali. Pri tem vam bodo pomagali nasveti za čas kuhanja brstičnega ohrovta glede na velikost glavic.

Kako pridelek prenesti domov in ga shraniti?

Na mestnem vrtičku lahko pot do kuhinje traja dlje kot samo obiranje. Hladen, suh veter iz listov odnaša vlago, v težki vreči pa se hitro zmečkajo.

S seboj vzemite zabojček, košaro ali čvrsto torbo. Na dno položite čisto krpo, nanjo por in ohrovtove glave. Nežne liste listnatega ohrovta naložite na vrh, brste pa dajte v ločeno posodo ali vrečko.

Pridelek pokrijte s krpo ali ga drugače ohlapno zaščitite pred prepihom. Ne tlačite ga v premajhno vrečo. Če je moker od snega ali rose, naj ne ostane dolgo tesno zaprt.

Doma se držite treh pravil:

• Zelenjave ne puščajte ob radiatorju ali na sončni okenski polici.
• Pred shranjevanjem jo očistite le toliko, kolikor je potrebno, in odstranite poškodovane dele.
• V hladilniku jo pred izsuševanjem zaščitite s primerno posodo ali ohlapno zaprto vrečko. Listom pomaga rahlo vlažna, vendar ne mokra krpa.

Če je pridelek med potjo znova pomrznil, ga pustite počasi odtajati v hladnem prostoru. Potem ga preglejte in, če je ostal zdrav, čim prej porabite.

Pogoste napake pri zimskem obiranju

Največ težav si nakopljete z obiranjem trdo zamrznjenih rastlin. Tudi prezimna zelenjava ne prenese poljubno dolgega mraza, mokremu pridelku pa shranjevanje na toplem prav nič ne koristi.

Po odtajanju ločite med začasno povešenimi listi in propadanjem. Listi se lahko znova učvrstijo. Kašasto ali sluzasto tkivo, neprijeten vonj in širjenje gnilobe pa pomenijo, da je treba prizadeti pridelek zavreči.

Manjše poškodbe lahko ocenite in odstranite sami. Če se gnitje ponavlja na več rastlinah in ne prepoznate vzroka, se posvetujte z vrtnarskim ali kmetijskim svetovalcem.

Pred odhodom na gredo poskrbite tudi za varen dostop, zlasti ob poledeneli poti ali težkem, mokrem snegu. Snega z zamrznjenih rastlin ne stresajte na silo, ker lahko polomite liste in stebla.