Pečena buča z zelišči iz vrta: preprost zimski recept

Za pečeno bučo z zelišči narežite bučo na enakomerne kose, dodajte malo olja, timijan in česen ter pecite pri 200 °C do mehkega. Jeseni in pozimi tako porabite domačo zalogo ter pripravite dišečo prilogo ali osnovo za preprosto kosilo.

Največ naredite že pri razporejanju: če pustite med kosi nekaj prostora, bodo robovi lepo porjaveli, sredica pa bo ostala mehka. Za dober okus zadostujejo tudi posušena zelišča, ki ste jih poleti spravili z vrta.

Katera buča je primerna za peko?

Izberite zrelo jedilno bučo s čvrstim mesom. Hokaido, maslena in muškatna buča se pri peki nekoliko razlikujejo, vendar lahko vse pripravite na istem pekaču. Pazite le na velikost kosov.

• Hokaido ima čvrsto meso in lupino, ki se med pečenjem navadno dovolj zmehča, da jo lahko pojeste. Pred rezanjem jo dobro operite.
• Maslena buča ima podolgovat vrat, iz katerega zlahka narežete enakomerne polmesece. Praviloma jo olupite, saj bo tako prijetnejša za uživanje.
• Muškatna buča se dobro obnese v večjih čolničkih. Pri velikem plodu odrežite toliko, kolikor potrebujete, preostanek pa shranite v hladilniku.

Tudi buče iste sorte nimajo vedno enako debele lupine ali enako vlažnega mesa. Zelo trdo, plutasto ali poškodovano lupino odstranite. Ime sorte samo po sebi še ne pove, ali bo lupina po peki prijetna za uživanje.

Uporabite le bučo, za katero veste, da je jedilna. Okrasne bučke ne sodijo na krožnik. Če med pripravo zaznate izrazito grenkobo, bučo zavrzite. Pečenje ne odpravi morebitnih škodljivih snovi, ki povzročajo grenkobo.

Če razrežete večji plod, lahko del namenite peki, iz preostanka pa pripravite bučno juho iz domače buče.

Pozno jeseni naj bodo buče že pod streho

Konec novembra na vrtu v Ljubljani in drugod po slovenski notranjosti buč praviloma ne iščemo več med listjem. Do takrat morajo biti pobrane in spravljene v suh, zračen prostor, kjer ne zmrzuje. Buča, ki jo je na gredi ujel mraz, ni primerna za dolgo zimsko shranjevanje.

Preden jo razrežete, jo obrnite in preglejte še spodnjo stran ter predel okoli peclja. Zdrav plod je čvrst, brez mokrih lis, plesni in neprijetnega vonja. Suha praska na otrdeli lupini ni isto kot mehko, ugreznjeno mesto. Plesnive ali gnile buče ne rešujte z obrezovanjem vidnega dela.

Na mestnem vrtičku je včasih lažje pridelati buče kot najti prostor zanje. Odprt balkon ni zanesljiva zimska shramba, saj lahko plodovi ob mrzli noči zmrznejo. Tudi v milejšem Primorju preverite predvsem vlago in možnost močnejše ohladitve.

Najprej porabite zdrave plodove s krajšim ali poškodovanim pecljem. Buče z nepoškodovano lupino in dobro posušenim pecljem lahko počakajo dlje, a zalogo vseeno redno pregledujte.

Katera vrtna zelišča se podajo k buči?

Za pečeno bučo ne potrebujete šopka svežih zelišč. Posušeni timijan, rožmarin in žajbelj iz poletne zaloge bodo dobro opravili svoje. Pred uporabo jih rahlo podrgnite med prsti, da zadišijo.

Na celinskem vrtu pozimi sveži listi niso vedno pri roki. Ob milem vremenu lahko naberete nekaj timijana, vendar ga ne trgajte na silo izpod snega ali z zamrznjenih poganjkov. Rožmarin je občutljivejši za mraz, zato so posušeni lističi pogosto zanesljivejša zaloga kot grmiček na prostem.

Za začetek izberite eno glavno zelišče. Če želite, mu dodajte manjšo količino drugega:

• Timijan ima blag zeliščni okus in buče ne prekrije.
• Rožmarin da izrazitejši okus prilogi h krompirju ali fižolu.
• Žajbelj prispeva nekoliko močnejši, topel okus.

Pri rožmarinu ostanite zmerni; že nekaj drobno sesekljanih lističev je lahko dovolj. Peteršilj prihranite za konec. Po pečeni buči ga potresite tik pred serviranjem, saj med dolgo peko izgubi precej svežine.

Osnovni recept za pečeno bučo z zelišči

Iz navedene količine pripravite prilogo za približno štiri osebe ali dve do tri lahka kosila, če dodate stročnice oziroma drugo nasitnejšo spremljavo.

Sestavine za velik pekač:

• približno 1 kg očiščene jedilne buče;
• 2 do 3 žlice sončničnega ali oljčnega olja;
• 1 čajna žlička suhega timijana ali približno 1 žlica svežih lističev;
• po želji malo sesekljanega rožmarina ali 2 do 3 listi žajblja;
• 3 do 4 stroki česna;
• približno ½ čajne žličke soli oziroma po okusu;
• malo popra po želji;
• žlica sesekljanega peteršilja za serviranje.

Pripravite velik plitev pekač, desko, stabilen oster nož in večjo skledo. S papirjem za peko bo manj čiščenja, na rahlo naoljenem kovinskem pekaču pa se lahko spodnja stran buče lepše zapeče. Pri papirju upoštevajte dovoljeno temperaturo uporabe.

Priprava po korakih

1. Ogrejte pečico. Nastavite jo na 200 °C pri zgornjem in spodnjem gretju oziroma na približno 180 °C pri ventilatorskem načinu. Pekač boste postavili na srednjo višino.

2. Bučo varno razrežite. Operite jo in osušite. Če se na deski ziblje, odrežite tanek del, da dobite ravno oporo. Nato jo razpolovite ter z žlico odstranite semena in mehko vlaknasto sredico.

3. Narežite enakomerne kose. Rezine naj bodo debele približno 2 cm. Čolnički so lahko večji, vendar naj bodo v najdebelejšem delu med seboj čim bolj podobni.

4. Primešajte olje in zelišča. Bučo v skledi premešajte z oljem, soljo in izbranimi zelišči. Če uporabljate poper, dodajte še tega. Kosi naj bodo tanko prevlečeni, na dnu sklede pa naj ne ostaja lužica olja.

5. Napolnite pekač. Kose razporedite v eno plast in pustite med njimi nekaj prostora. Dodajte neolupljene stroke česna. Če želite uporabiti sesekljan česen, ga primešajte šele zadnjih 10 do 15 minut peke, sicer se lahko zažge.

6. Specite do mehkega. Rezine običajno potrebujejo 25 do 35 minut, večji čolnički pa 35 do 45 minut. Na polovici peke jih obrnite. Čas prilagodite sorti, debelini kosov in svoji pečici.

7. Preverite in postrezite. S konico noža prebodite najdebelejši del. Če gre skozi brez težav, je buča mehka. Robovi naj bodo zlato rjavi, ne črni. Potresite s peteršiljem in pred serviranjem pustite nekaj minut stati.

Kako iz priloge sestavite lahko kosilo?

Sama pečena buča je precej lahka jed. Za kosilo ji dodajte kuhan fižol iz domače zaloge, skledo motovilca ali radiča in kos kruha. Fižol pogrejte posebej, nato ga premešajte z malo olja in pečenim česnom, iztisnjenim iz lupine.

Na pekač lahko dodate tudi čebulo, narezano na debelejše krhlje. Če boste pekli še krompir, ga narežite na manjše kose kot bučo, ker se praviloma peče dlje. Ob prvem poskusu ga je lažje pripraviti posebej. Za kombiniranje različnih vrtnin si pomagajte z receptom za pečeno zelenjavo v pečici.

Buča se kot priloga poda k jajčni jedi, pečenki ali polpetom iz stročnic. Njeno sladkobo lepo uravnoteži solata z domačim kisom. Če vam ustreza tudi kisla nota na buči, jo pokapajte šele na krožniku.

Čolničke pri serviranju obrnite s prerezano stranjo navzgor. Zapečena površina bo ostala vidna in se ob drugih sestavinah manj navlažila. Za drug dan, ko želite domačo bučo pripraviti drugače, je dobra izbira tudi bučna rižota brez smetane.

Zakaj se buča ne zapeče enakomerno?

Najpogosteje se zatakne pri prepolnem pekaču. Med kosi ostaja vlaga, zato se buča bolj duši kot peče. Za večjo količino uporabite dva pekača in med peko po potrebi zamenjajte njun položaj.

Težave povzročijo tudi neenakomerni kosi: tanke konice se že sušijo, debela sredina pa je še trda. Manjše kose poberite s pekača prej. Ni treba, da je vse pečeno v isti minuti.

Če buča prehitro temni, nekoliko znižajte temperaturo in preverite višino pekača. Mehki, a bledi kosi potrebujejo še nekaj minut peke in več prostora. Vode na pekač ne dolivajte.

Pri naslednji peki si zapomnite debelino rezin in čas, ki je ustrezal vaši pečici. Tako boste lažje ponovili rezultat, čeprav bo treba pri drugi sorti buče čas morda nekoliko prilagoditi.