Pokrivanje gred pred zmrzaljo: kaj zaščititi novembra in decembra

Pred napovedano nočno zmrzaljo motovilec in prezimno solato po potrebi prekrijte z vrtno kopreno, prazne grede pa zaščitite z zastirko. Pokrivajte popoldne, preden tla in rastline zamrznejo, ter dobro obtežite robove. Zaščita ublaži temperaturna nihanja in izsuševanje zaradi vetra, pod njo pa se ne sme zadrževati preveč vlage.

Katere grede novembra in decembra potrebujejo zaščito?

Vse grede ne potrebujejo enake zaščite. Motovilec, prezimna solata, por in ohrovt mraz prenašajo različno. Veliko je odvisno od sorte, ukoreninjenosti in lege. Rastlina, ki se je postopoma privadila hladu, navadno prenese več kot nežen posevek po dolgem toplem obdobju.

Pokrivanje je del širše priprave vrta na zimo, pri kateri upoštevajte stanje rastlin in tal. Preden razgrnete kopreno, odstranite gnijoče ostanke in preverite, ali na gredi zastaja voda.

Na celinskem vrtu spremljajte predvsem napovedi jasnih, mirnih noči in mrzlega vetra. Zid lahko daje nekaj zavetja, v nižjem delu vrta pa se pogosto zadržuje hladen zrak. Termometer ob hiši zato ne pove vedno, kako mrzlo je pri tleh na gredi.

Pred pokrivanjem preverite:

• Ali so listi zdravi ali se med njimi že pojavljajo mehki, gnijoči deli?
• Je zemlja zmerno vlažna ali razmočena?
• Pričakujete kratko jutranjo slano ali več zaporednih ledenih dni?

Koprena razmere nekoliko omili. Zastajanja vode ne odpravi in občutljive solate ne spremeni v zanesljivo prezimno sorto.

Kako pravilno pokriti motovilec s kopreno?

Motovilec dobro prenaša mraz, zato ga ob vsakem hladnem večeru ni treba zavijati v več plasti. Pokrivalo koristi predvsem na izpostavljeni legi, ob močnejšem ohlajanju in tam, kjer želite tudi pozimi lažje priti do pridelka. Pri gojenju motovilca čez zimo zaščito prilagajajte vremenu in stanju posevka.

Izberite belo netkano kopreno za vrtnine, ki prepušča svetlobo, zrak in vodo. Pri izbiri upoštevajte navodila proizvajalca. Debelejša praviloma bolje varuje pred mrazom, a je težja in prepušča manj svetlobe.

Pokrivanja se lotite takole:

1. Odstranite poškodovane liste in ostanke, ki gnijejo med rastlinami.
2. Kopreno razgrnite čez vso širino posevka. Ob straneh pustite dovolj materiala za pritrditev.
3. Položite jo ohlapno, da ne stiska listov in ostane nekaj prostora za rast.
4. Obtežite robove in preverite vogale, kjer jo veter najlažje privzdigne.

Lahka koprena lahko pri nizkem motovilcu leži neposredno na rastlinah. Če nanje pritiska ali se na vrtu pogosto nabira moker sneg, postavite nizke loke. Biti morajo dovolj čvrsti, da se pod obremenitvijo ne sesedejo.

Prezimno solato zaščitite z dovolj prostora nad listi

Pri prezimni solati pazite predvsem na zdravo srce rastline. Zunanji listi, ki so stalno mokri in pritisnjeni ob tla, lahko pod pokrivalom začnejo propadati. Solate zato ne pokrivajte tesno in je ne zasipajte z zastirko.

Nad večjimi rastlinami postavite nizke loke. Koprena naj ob vseh straneh sega do tal, nad listi pa naj ostane prostor. Tako se pokrivalo manj drgne ob rastline, posevek pa tudi lažje pregledate.

Če je zemlja suha, zmerno zalijte ob koreninah. To opravite dopoldne, ko so tla odtajana in voda lahko pronica vanje. Tik pred mrzlim večerom ne zalivajte po listih. Pozimi rastline porabijo manj vode, zato se ravnajte po vlažnosti zemlje, ne po tedenskem urniku.

Na milejšem Primorskem lahko dolgotrajna vlaga pod pokrivalom povzroči več težav kot mraz. Tudi tam na vetrovnih legah poskrbite za dobro pritrditev.

Kako pritrditi kopreno, da je veter ne odnese?

Koprena, ki v vetru plapola, drgne po listih in se hitro strga. En kamen na vsakem vogalu navadno ni dovolj, posebej na odprtem vrtičku.

Robove obtežite z gladkimi kamni, opekami brez ostrih robov ali deskami. Deska pritisk porazdeli enakomerneje kot posamezen težek kamen. Na dolgih gredah dodajte obtežitev tudi vmes, zlasti na strani, od koder običajno piha.

Eno vzdolžno stran lahko pritrdite trajneje, drugo pa pustite dostopno za odpiranje. Tako boste posevek pregledali ali nabrali motovilec, ne da bi morali odstraniti vso zaščito.

Koprene ne napnite kot jadra. Nekaj ohlapnosti naj ostane, rob pa zavihajte pod obtežitev. Pred močnejšim vetrom preglejte obrabljena mesta, saj se majhna raztrganina lahko hitro poveča. Težke predmete položite stabilno, stran od listov in tako, da ne morejo zdrsniti na pot.

Kdaj grede pokriti in kdaj kopreno odgrniti?

Pokrivanje opravite že popoldne, ko tla še oddajajo nekaj toplote. Ko so listi trdi od mraza, je najugodnejši trenutek za preventivno zaščito že mimo.

Zjutraj koprene ni treba vedno odstraniti. V hladnem, oblačnem vremenu lahko ostane na posevku več dni, če je namenjena takšni uporabi in se pod njo ne zadržuje preveč vlage. Vseeno jo redno privzdignite ter poglejte liste in zemljo.

Ob sončnem, milem dnevu odprite stranico ali pokrivalo za nekaj časa odstranite. To pomaga predvsem takrat, ko mokrota pod njim vztraja. Pred večernim ohlajanjem posevek spet pokrijte.

Pri odpiranju in pregledovanju upoštevajte:

• Zamrznjenih listov ne prijemajte in ne obirajte. Počakajte, da se naravno odtajajo.
• Primrznjene koprene ne vlecite na silo.
• Mokrega pokrivala ne odlagajte na rastline v težkih gubah.
• Prozorne folije ne uporabljajte enako kot zračno prepustne koprene. Zaprto zavetje se lahko na soncu hitro pregreje.

Pogosto zadostuje kratek pogled pod rob, da težavo opazite, preden začne propadati več rastlin.

Prazne grede zaščitite z rahlo zastirko

Na prazni gredi želite zaščititi površino tal pred udarci dežja, vetrom ter izrazitim izmenjevanjem zmrzovanja in odtajanja. Za to koprena običajno ni prva izbira. Uporabite rahlo organsko zastirko, denimo čisto slamo brez primesi semen.

Za začetek razporedite približno 5 centimetrov debelo, zračno plast. Ko se poleže, preverite, ali so ostale gole zaplate. Z dodajanjem ne pretiravajte. Na težkih, mokrih tleh lahko debela, sprijeta plast še upočasni sušenje.

Zastirajte odtajana tla, iz katerih je odvečna voda že odtekla. Če na gredi stoji voda, zastirka tega ne bo rešila. Najprej preverite, ali je odtok ob robu zamašen in ali voda priteka s poti.

Na vetrovni legi slamo zadržite z nekaj vejami ali z ustrezno pritrjeno vrtno mrežo. Težkih desk ne polagajte po vsej površini. Uporabne so za obtežitev robov, zaščitna plast na tleh pa naj ostane rahla.

Odpadlo listje lahko namenite tudi pripravi listovke za izboljšanje vrtne zemlje. Tako boste jesenski material koristno porabili, ne da bi ga morali vsega razporediti po gredah.

Pogoste napake in meje zaščite pred zmrzaljo

Več plasti ne pomeni vedno boljše zaščite. Dodatna plast lahko ob močnejšem mrazu kratkotrajno pomaga, vendar zmanjša osvetljenost in oteži sušenje. Ko se vreme umiri, odvečno zaščito odstranite.

Težave pogosto povzročajo tudi:

• zastirka, potisnjena v srce solate;
• koprena, ki je več tednov nihče ne privzdigne;
• ostri robovi obtežitev, ki trgajo material;
• težek sneg, ki pokrivalo pritisne na rastline;
• hoja po razmočenih ali zamrznjenih gredah med popravljanjem zaščite.

Rahel sneg lahko deluje kot dodatna izolacija, moker in težek pa obremeni loke. Svež sneg previdno odstranite s podprtega pokrivala, če lahko to storite brez pritiskanja na rastline. Po ledeni skorji ne udarjajte.

Kopreno, nizke loke in obtežitve lahko praviloma uredite sami. Pri poškodovanem večjem tunelu ali nestabilnem ogrodju, kjer grozi porušitev, naj pomaga mojster. Tudi dobro nameščena koprena ima svoje meje: ob dolgotrajnem močnem mrazu brez dodatnega vira toplote ne zagotavlja nepoškodovanega pridelka.