Zaščita jagod pred mrazom: kdaj dodati zastirko in kdaj kopreno

Jagode pred zimo zaščitite z rahlo, zračno zastirko, ko se zemlja dobro ohladi in se rast umiri. Pred hujšim mrazom brez snega dodajte vrtno kopreno. Tako boste ublažili temperaturna nihanja in izsuševanje, ne da bi okoli rastlin zadrževali preveč vlage.

Najprej preglejte nasad, šele nato ga pokrijte

Jagodam pozimi ne škoduje le mraz. Težave povzročajo tudi veter, izmenično zmrzovanje in odtajanje tal ter voda, ki zastaja okoli korenin. Bolj izpostavljene so rastline na dvignjenih gredah in robovih vrta, zlasti tam, kjer veter odnaša sneg.

Pozno jeseni izberite suh dan, ko tla niso zamrznjena ali razmočena, in preglejte gredo:

1. Poglejte srčke rastlin. Sredina, iz katere izraščajo listi, naj bo čvrsta. Ne zasipajte je z mokro zemljo in vanjo ne tlačite zastirke.
2. Preglejte robove grede. Poiščite razgaljene korenine, posedeno zemljo in mesta, kjer se nabira voda.
3. Poberite ostanke plodov in odstranite očitno bolne liste. Delajte previdno, brez puljenja.
4. Preverite staro zastirko. Čisto in zračno lahko pustite, sprijete ali sluzaste dele pa odstranite.

Če je zmrzal rastlino nekoliko privzdignila, je ne potiskajte v zamrznjena tla. Počakajte na odjugo in primerno vlažno zemljo. Nato rastlino nežno utrdite in prekrijte razgaljene korenine, srček pa naj ostane nad površino.

Pregled jagod lahko združite z drugimi opravili za pripravo vrta na zimo, pri čemer zaščito posamezne grede prilagodite njeni legi in vlažnosti.

Kdaj zaščititi jagode pred mrazom?

V celinski Sloveniji je pozni november pogosto primeren čas za zimsko zaščito, a tudi bližnja vrtova imata lahko precej različne razmere. Ob stavbi so tla še mehka, na odprti legi pa zjutraj že večkrat pomrznejo.

Z debelejšo zastirko počakajte, da se rast umiri in se zemlja po več hladnih dneh ohladi. Če topla, mokra tla prezgodaj obilno prekrijete, bo okoli pecljev in srčkov dlje ostajalo vlažno. Prav tako ne čakajte, da greda globoko zamrzne in jo začne izsuševati veter.

Pomagajte si z opazovanjem: po več zaporednih hladnih nočeh jagode skoraj ne odganjajo več. Ena sama slana še ne zahteva debele odeje. Pred daljšim suhim mrazom pripravite zaščito, pred obilnim dežjem pa preverite predvsem odtekanje vode.

Na milejšem Primorskem je zimskega pokrivanja navadno manj. Več dela lahko povzročata burja in odvečna vlaga, zato naj datum ne bo edino vodilo za ukrepanje.

Kakšna zastirka pomaga jagodam čez zimo?

Za manjši nasad je priročna čista slama. Razporedite jo rahlo in enakomerno, da ublaži ohlajanje in temperaturna nihanja ter zmanjša izsuševanje tal. Z njo jagod ne skušate ohranjati toplih ali spodbujati k novi rasti.

Ko rastline mirujejo, položite približno 5 do 8 centimetrov rahle slame. Na zavetni gredi je lahko nekoliko manj, na izpostavljeni več. Tudi posedena slama mora ostati zračna. Med rastlinami je lahko razporedite izdatneje, čez rastline pa le rahlo, brez tlačenja v sredino.

Pri izbiri materiala bodite pozorni na naslednje:

• Slama naj bo brez plesni in večje količine žitnega zrnja.
• Suho listje se rado sprime v neprepustno plast. Ne nasujte ga na debelo neposredno čez rastline.
• Svež travni odkos ni primeren za zimsko pokrivanje, saj se hitro sesede in zadržuje vlago.
• Žagovina se lahko zbije, zato z njo ne delajte debele odeje čez srčke.

Kjer veter odnaša slamo, jo zadržite z nekaj redko položenimi vejami. Te naj je ne stisnejo ob rastline. Pogosto zadostuje, da popravite nekaj razkritih mest; nove plasti po vsej gredi ni treba dodajati ob vsakem pregledu.

Če jagode rastejo na foliji, preverite predvsem odprtine ob rastlinah in robove grede. Pri načrtovanju novega nasada vam lahko pomaga tudi prispevek o pripravi grede za sajenje jagod na folijo.

Kdaj jagode dodatno pokriti s kopreno?

Rahlo, sklenjeno snežno odejo lahko pustite opravljati svoje delo. Več pozornosti potrebuje gola greda, kadar se obetajo zaporedne zelo mrzle noči in piha veter. Takrat jagodam pomaga dodatna zaščita z vrtno kopreno.

Ena temperaturna meja ne velja za vsak nasad. Odpornost je odvisna od sorte, utrjenosti rastlin, trajanja mraza in razmer v tleh. Kratka mrzla noč po postopnem ohlajanju ni enaka nenadni ohladitvi po daljšem toplem obdobju.

Kopreno namestite takole:

1. Izberite belo vrtno kopreno, prepustno za vodo in zrak.
2. Ohlapno jo položite čez nasad ali nizke opore, da ne stiska listov.
3. Robove pritrdite z deskami, kamni ali primernimi sponkami.
4. Pustite dovolj ohlapnosti, da tkanina ob obtežitvi ne vleče rastlin.

Polietilenska folija ni ustrezno nadomestilo za kopreno. Pod njo se na soncu hitro segreje, nabira se kondenz, zračenje pa je slabše.

Ko hujši mraz popusti in nastopi daljše blago, mokro vreme, kopreno odgrnite ali odstranite ter poglejte, kaj se dogaja pod njo. Zaščito čez zimo prilagajajte razmeram.

Bolne liste odstranite, zdrave ohranite

Pri zimskem čiščenju bodite zadržani. Jagode potrebujejo zdravo listje, srček pa mora ostati nepoškodovan. Greda po opravljenem delu zato ne bo povsem pospravljena.

Ob suhem vremenu odstranite povsem odmrle liste, gnile ostanke plodov in liste, na katerih so očitni znaki propadanja. Rdečkasta ali vijoličasta barva v hladnem vremenu sama po sebi še ne pomeni bolezni. Čvrst list brez razpadajočih delov naj ostane na rastlini. Pri presoji sprememb si pomagajte s pregledom bolezni jagod na listih, plodovih in koreninah.

S čistimi škarjami odrežite pecelj, pri tem pa pazite, da ne zarežete v srček. Listov ne trgajte, saj lahko s potegom poškodujete rastlino. Sumljive ostanke sproti zbirajte v posodo in jih odnesite z grede.

Pozimi ne kosite nasada, ne porežite vseh listov in ne odstranjujte osrednjih mladih listov. Tudi pomlajevanje in delitev rastlin pustite za drug čas. Zamrznjenih listov se ne dotikajte do odjuge.

Kaj preveriti po odjugi in močnem vetru?

Vsakodnevni obhodi niso potrebni. Nasad na hitro preglejte po močnem vetru, daljši odjugi ali obilnejšem sneženju, ko ste že na vrtu.

Pri zimskem pregledu preverite:

• ali je koprena še dobro pritrjena in ne pritiska na rastline;
• ali je veter razkril dele grede in odnesel zastirko;
• ali so korenine še prekrite z zemljo;
• ali okoli rastlin zastaja voda.

Po razmočeni gredi ne hodite, ker boste stisnili tla prav tam, kjer naj ostanejo zračna in prepustna.

Rahlega snega z jagod ne odstranjujte. Če težek moker sneg na kopreni močno obremeni opore, jih previdno razbremenite z roba. Zmrznjene skorje ne razbijajte po rastlinah.

Po daljšem suhem obdobju potipajte tudi zemljo pod zastirko. Če je res suha, jo na dan brez zmrzali zmerno zalijte ob tleh. Mokre ali zamrznjene grede ne zalivajte.

Pogoste napake pri zimski zaščiti jagod

Jagodam lahko škoduje tudi preveč zaščite. Debela plast mokrega listja, prekrita z neprepustno folijo in več tednov brez pregleda, zadržuje vlago. Pod takšnim pokrovom težave tudi pozneje opazite.

Ne hitite niti s spomladanskim odkrivanjem. Ob prvem toplem dnevu lahko zaščito začasno odgrnete, kopreno pa imejte pri roki za novo ohladitev. Ko se začne rast in mine nevarnost dolgotrajnejšega hudega mraza, slamo postopoma odmaknite s srčkov med rastline.

Zastiranje, pokrivanje in osnovno čiščenje lahko opravite sami. Če voda redno stoji več dni ali propada več rastlin zapored, dodatna plast zaščite ne bo pomagala. O odvodnjavanju ali nejasnem propadanju nasada se posvetujte z vrtnarskim oziroma kmetijskim svetovalcem.