Lonci in korita čez zimo: kaj pustiti zunaj in kaj umakniti

Pred prvim mrazom občutljive rastline umaknite, prazne krhke posode očistite in pospravite, prezimnim rastlinam pa zaščitite korenine. Pri loncih in koritih, ki ostanejo zunaj, preverite odtekanje vode, da zmanjšate nevarnost poškodb zaradi zmrzali.

V celinski Sloveniji to uredite najpozneje ob napovedi prvih močnejših slan, občutljive vrste pa umaknite že prej. Korenine v loncu so mrazu izpostavljene precej bolj kot na gredi, zastajajoča voda pa lahko poškoduje rastlino in posodo. Pregled loncev vključite med druga opravila za pripravo vrta na zimo.

Najprej razvrstite posode in rastline

Jeseni pogosto ostanejo korito s peteršiljem, lonec drobnjaka, nekaj jagod in prazne posode po paradižnikih. Vsega ni treba izprazniti. Preden začnete pospravljati, poglejte, kaj še raste in v kakšnem stanju so lonci.

Razdelite jih v tri skupine:

• Prazne posode in ostanki enoletnih vrtnin: odstranite opore, vrvice in odmrle rastline, nato preglejte zemljo in posodo.
• Prezimne rastline: zdrave jagode, drobnjak, meta in nekatere druge trajnice lahko ostanejo zunaj, če zaščitite korenine in poskrbite za odtok vode.
• Rastline, občutljive za mraz: pelargonije, limonovce, rožmarin in podobne rastline prestavite v primeren prostor, preden jih doseže zanje prenizka temperatura.

Če na vrtiček prihajate le ob koncih tedna, opravite to nekoliko prej. Med tednom morda ne bo nikogar, ki bi izpraznil podstavek ali umaknil lonec pred nenadno ohladitvijo.

Ali zemljo iz loncev izprazniti ali pustiti?

Najprej poglejte, ali v posodi ostaja živa rastlina in kako dobro posoda prenaša zmrzal.

Lonca z zdravo prezimno trajnico zaradi zime ne praznite. Pri tem bi poškodovali korenine ravno takrat, ko si rastlina težko opomore. Prestavite ga v zavetje in zaščitite stranice.

Prazne glinene in keramične lonce, za katere ne veste, ali so odporni proti zmrzali, izpraznite, očistite in posušite. Najvarneje bodo počakali pod streho. Pri velikih koritih, ki jih ne morete premakniti, očistite odtočne odprtine in preprečite nabiranje vode.

Zemlje po eni sezoni ni treba zavreči. Če so bile rastline zdrave, odstranite debelejše korenine, nato pa jo lahko:

• razporedite po gredi, če ustreza tamkajšnjim tlom;
• v tankih plasteh dodajate kompostu;
• shranite pod streho in spomladi zmešate z zrelim kompostom ter svežim substratom.

Izrabljena zemlja naj spomladi ne bo edini substrat za zahtevne vrtnine. Pogosto je zbita, zato je v njej manj ugodno razmerje med zrakom in vodo. Zemlje iz loncev z obolelimi koreninami ne raznašajte po vrtu in je ne uporabljajte znova pri občutljivih rastlinah.

Zakaj zaradi vode poči lonec?

Voda se ob zmrzovanju razširi. Če je ujeta v porah posode ali v razmočeni zemlji brez prostega odtoka, lahko lonec razpoka. Ob večkratnem zmrzovanju in odtajanju se poškodbe še povečujejo.

Samo ovijanje zato ne bo dovolj. Najprej uredite odtekanje vode.

1. Odstranite podstavek. V njem se nabira deževnica, ki lahko zamrzne okoli dna lonca.
2. Preverite odprtine. Z zunanje strani previdno odstranite blato, korenine in listje, ne da bi poškodovali koreninsko grudo.
3. Dvignite posodo. Postavite jo na stabilne podložke ali namenske nogice. Odtoki morajo ostati prosti.
4. Preglejte mesto pod loncem in nad njim. Pod posodo ne sme zastajati luža, vanjo pa naj ne teče voda s strehe ute.

Plast gramoza na dnu ne nadomesti odtočnih lukenj. Tudi oznaka »odporno proti zmrzali« ne pomeni, da sme lonec vso zimo stati v vodi. Poleg materiala šteje tudi to, kako posodo uporabljate.

Kako zaščititi lonce, ki ostanejo na vrtičku?

Pri prezimnih rastlinah potrebuje največ pozornosti koreninska gruda. Na gredi jo obdaja veliko zemlje, v loncu pa mraz prodira tudi skozi stranice.

Posode združite ob zavetni steni, kjer ni močnega vetra in voda ne kaplja s strehe. Južna stran ni vedno najboljša: zimsko sonce lahko čez dan močno ogreje lonec, ponoči pa temperatura spet pade. Številnim prezimnim trajnicam bolj ustreza svetlo zavetje brez močnega opoldanskega sonca.

Stranice ovijte z juto, kokosovo oblogo ali drugim izolacijskim materialom. Uporabite lahko tudi mehurčasto folijo, vendar z njo ovijte samo posodo. Odtočne odprtine pustite proste, nadzemnega dela rastline pa ne zapirajte vanjo.

Zemljo prekrijte s tanko plastjo suhega listja. Če ga veter odnaša, ga zadržite s smrekovimi vejicami. Mokrega listja ne tlačite ob srce rastline.

Manjše lonce s prezimnimi trajnicami lahko do roba vkopljete v odcedno gredo. Tako ublažite temperaturna nihanja. Kjer pozimi zastaja voda, tega ne počnite.

Nekaj dobro postavljenih skupin loncev je običajno lažje zaščititi in pregledovati kot posode, raztresene po odprtem vrtičku. Podobno načrtujte razporeditev posod pri gojenju hrane na balkonu, kjer sta prostor in dostop za zalivanje pogosto omejena.

Kaj lahko prezimi zunaj in kaj je bolje odnesti?

Rastlina, ki brez težav prezimi na gredi, v majhnem lončku ni nujno enako odporna. Veliko je odvisno od velikosti posode, ukoreninjenosti, sorte in lege.

Ob ustrezni zaščiti lahko zunaj običajno ostanejo:

• drobnjak in meta, ki jima nadzemni deli lahko odmrejo, spomladi pa znova odženeta;
• dobro ukoreninjene jagode, če zaščitite posodo in ne zasujete srčik;
• timijan in žajbelj v odcednem substratu ter zavetju;
• peteršilj, ki sicer lahko prezimi, vendar pozimi ne daje nujno uporabnih listov.

Majhne, pozno posajene sadike so občutljivejše od dobro vraščenih rastlin. Preostale sadike solate je smiselno ohranjati le, če so primerne prezimne sorte in imajo dovolj časa, da se ukoreninijo. Koprena poletne solate ne spremeni v prezimno.

Rastline, ki celinske zime ne prenesejo, umaknite v notranjost. Pelargonije in limonovci potrebujejo svetel, hladen prostor brez zmrzali, njihove podrobnejše zahteve pa se razlikujejo. Pri občutljivih dišavnicah preverite potrebe posamezne vrste; tudi kubanski origano v loncu potrebuje primerno prezimovanje.

Rožmarin v loncu je v celinski Sloveniji varneje prezimiti v svetlem, hladnem prostoru brez zmrzali, predvsem dokler je mlad. Pri lovorju v posodi bodite previdnejši kot pri odraslem lovorju na zaščitenem primorskem vrtu.

Na milejšem Primorskem lahko nekatere od teh rastlin ostanejo zunaj v zavetju. Še vedno pa potrebujejo odcedno posodo in zaščito ob močnejši ohladitvi.

Kako zalivati lončnice pozimi?

Tudi pozimi se lahko rastlina posuši. Najhitreje spregledamo zimzelene rastline in lonce pod napuščem, do katerih dež sploh ne pride.

Ko ne zmrzuje, preverite zemljo nekaj centimetrov pod površino. Če je suha, dopoldne zmerno zalijte, da odvečna voda do večera odteče. Zmrznjene koreninske grude ne zalivajte. Prav tako ne zalivajte na zalogo pred napovedanim hudim mrazom.

Rastlin, ki mirujejo, pozimi ne gnojite. V tem času ohranjate zdrave korenine, ne spodbujate nove, nežne rasti.

Rahel sneg lahko ostane na površini zemlje. Težak sneg pa previdno otresite z vej, ki bi se pod njegovo težo lahko zlomile.

Pogoste napake pri prezimovanju loncev in korit

Pogosta napaka je tesno ovit moker lonec z zamašenim odtokom. Izolacija ne pomaga dovolj, če voda ostaja v posodi. Druga napaka je selitev vseh rastlin v toplo, temno uto. Prezimne trajnice praviloma potrebujejo zimsko mirovanje, občutljive zimzelene rastline pa v temi izgubljajo liste in slabijo.

Čiščenje posod, pregled odtokov, nameščanje zaščite in premikanje lažjih loncev lahko opravite sami. Težkih betonskih korit ne dvigujte brez pomoči, zlasti če so polna mokre zemlje ali primrznjena na podlago.

Mojstra vključite, kadar so poškodovani nosilci dvignjenega korita, korito ogroža prehod ali želite vrtati odtoke v velik, drag oziroma konstrukcijsko občutljiv element. Pri razpokanem težkem koritu najprej poskrbite, da se med premikanjem ne more prevrniti ali razpasti.