Kompost pozimi na vrtičku: pokrijte ga in mu v mrazu pustite mir

Pred daljšim zimskim deževjem kompost pokrijte, da preprečite premočenje, ob straneh pa ohranite zračenje. Sveže ostanke dodajajte po malem in jih prekrijte s suhim materialom. Zamrznjenega kupa ne obračajte: z delom počakajte do otoplitve, saj bi ga v mrazu dodatno ohladili.

Kaj se s kompostom dogaja pozimi?

Na celinskem delu Slovenije se pozno jeseni pogosto izmenjujejo dež, hladne noči in dnevi, ko tla ne odmrznejo. Tudi v kompostniku se takrat dogajanje umiri. Razgradnja je počasnejša, manjši kup pa lahko ob daljšem mrazu skoraj povsem zamrzne.

S tem ni nič narobe. Ko se otopli, se razgradnja nadaljuje. Večji kup lahko v sredini še zadržuje nekaj toplote, čeprav je na površini mrzel. Majhen kompostnik na izpostavljenem vrtičku se ohladi precej hitreje.

Pozimi zato ni treba na vsak način spodbujati razgradnje. Več koristi bo, če preverite pokrov, preprečite zamakanje in sveže dodatke sproti prekrijete. Pregled kompostnika vključite med opravila, s katerimi pripravite vrt na zimo. Običajno zadostuje nekaj minut.

Kako pokriti kompost, da bo ostal zračen?

Dolgotrajen zimski dež lahko povzroči več težav kot suh mraz. Voda zapolni zračne prostore, vsebina se posede in zbije. To se hitro zgodi v kupu, v katerem prevladujejo mehki kuhinjski ostanki in mokro listje.

Pokritje uredite na suh dan, preden se začne daljše deževje:

1. Preverite obstoječi pokrov. Na zaprtem kompostniku naj bo pravilno nameščen, prezračevalne odprtine pa morajo ostati proste.
2. Odprt kup zaščitite od zgoraj. Čvrst pokrov ali vodoodporno prekrivalo namestite tako, da voda odteka čez rob.
3. Ob straneh pustite prostor za zrak. Folije ne ovijajte tesno okoli kupa in je ne zatesnite do tal.
4. Pokritje dobro pritrdite. Veter ga ne sme odnesti, vi pa ga morate še vedno varno in brez težav odpreti.

Poglejte tudi, kam teče voda s pokrova. Če se zbira ob vznožju kompostnika, težava ostaja. Na kup prav tako ne usmerjajte vode s strehe vrtne lope.

Pri lesenem kompostniku preverite še trdnost desk in pritrdil. Če načrtujete novega, vam bo pri zasnovi pomagal vodnik, kako narediti kompostnik iz palet.

Težak, moker sneg odstranite s pokrova, če bi ga lahko upognil ali zlomil. Tanko snežno odejo na stabilnem pokritju lahko pustite.

Zakaj komposta v mrazu ne obračamo?

Z obračanjem material premešamo in vanj spravimo zrak. V mrazu pa pri tem toplejšo sredino izpostavimo hladnemu zraku, mrzle zunanje ostanke pa prestavimo v notranjost. Majhen kup tako hitro izgubi še preostalo toploto.

Zamrznjena vsebina se tudi težko obrača. Vile ne prodrejo zlahka vanjo, material se lomi v grudah, s pretiranim pritiskanjem pa lahko poškodujete plastične stene kompostnika.

Med zmrzaljo zato pustite jedro pri miru. Če je površina odtajana, sveže ostanke le plitvo razporedite in prekrijte.

Nekaj toplih popoldnevov še ne pomeni, da je čas za temeljito obračanje. Masa mora odtajati tudi globlje in biti dovolj rahla za delo. Na milejšem Primorskem je takšnih priložnosti več, a tudi tam premokrega kupa ne obračajte samo zato, ker ste si delo zapisali na koledar.

Kaj lahko pozimi dodajate na kompost?

Rastlinske ostanke iz kuhinje in vrta lahko dodajate tudi pozimi. Količine prilagodite počasnejši razgradnji. Na majhnem, hladnem kupu se hitro nabere debela mokra plast, če nanj naenkrat stresete preveč svežega materiala.

Primerni so:

• olupki korenja, krompirja in drugih vrtnin;
• ostanki jabolk in manjše količine drugih sadnih ostankov;
• kavna usedlina ter čajni lističi brez plastičnih vrečk;
• zdravi obrezki zelenjave, narezani na manjše kose;
• suho listje, drobno narezana slama in koščki nepremazanega kartona brez lepilnega traku.

Večjo količino zeljnih listov ali ostankov pora dodajte v več obrokih. Celih zamrznjenih glav zelja in velikih kosov buče ne nalagajte v debelo plast. Če jih lahko varno razrežete, to naredite pred dodajanjem.

Sveže ostanke vsakokrat prekrijte s suhim materialom. Pri sočnih olupkih ga boste potrebovali več kot pri nekoliko osušenih ostankih z vrta. Več o uravnoteženem dodajanju materiala najdete v vodniku, kako narediti kompost doma brez vonja.

Mesa, rib, maščob in ostankov kuhanih jedi ne dodajajte. Prav tako ne računajte, da bo zimski mraz uničil semena plevelov ali povzročitelje rastlinskih bolezni. Obolele rastline in pleveli z dozorelim semenom ne sodijo na majhen domači kup, v katerem ne zagotavljate ustreznega segrevanja.

Zalogo suhega materiala imejte pri roki

Suho jesensko listje pozimi hitro postane dragocena zaloga. Nekaj ga spravite pod streho ali v zračno vrečo, zaščiteno pred dežjem. Listje, ki mokro in zbito obleži v neprepustni vreči, vam pri prekrivanju sočnih ostankov ne bo tako dobro služilo.

Pri kompostniku lahko hranite tudi pokrito posodo z natrganim kartonom. Prej odstranite lepilni trak, nalepke in plastificirane dele. Velike pole raztrgajte, sicer se lahko sprimejo v plasti.

Če na vrtiček prihajate le ob koncih tedna, vam takšna priprava prihrani precej iskanja. Ob posodi olupkov boste imeli vse potrebno že pri roki.

Polnega kompostnika ne poskušajte napolniti še bolj s tlačenjem. Pokrov se mora zapreti. Presežek začasno zbirajte v drugi primerni posodi ali uporabite možnost oddaje bioloških odpadkov, ki vam je na voljo.

Kako prepoznate zamrznjeno vsebino?

Zamrznjena površina je trda, ostanki so sprijeti, ob robovih pa se lahko pokaže led. Vendar tanka ledena skorja še ne pomeni, da je zamrznjen ves kup.

Na dostopnem mestu z ročnim orodjem previdno preverite zgornjo plast, brez udarjanja in velike sile. Če naletite na trdo maso, ki ne popusti, delo preložite.

V kompostnik ne zlivajte vroče vode, da bi ga odtajali. Razgradnje s tem ne boste trajno spodbudili, dodali pa boste vlago, ki lahko znova zamrzne. Tudi gnojil ali drugih sredstev za zagon kupa pozimi ne potrebujete.

Kaj storiti, če je kompost moker in smrdi?

Izrazito neprijeten vonj ter mokra, sluzasta površina lahko opozarjajo na preveč vlage in premalo zraka. Ukrepajte postopoma:

1. Preprečite dotok deževnice. Preverite pokrov in odtekanje vode ob kompostniku.
2. Zmanjšajte dodajanje mokrih ostankov. Ne nalagajte novih debelih plasti olupkov.
3. Dodajte suh, bolj grob material. Razporedite ga po odtajani površini.
4. Z globljim rahljanjem počakajte. Lotite se ga, ko vsebina ne bo več zamrznjena ali razmočena.

Za odpravljanje mokrote ne posegajte po pepelu. Ta ne nadomesti suhega materiala, ki ohranja zračnost, večje količine pa lahko neugodno spremenijo razmere v kupu.

Pogosto odkrivanje, prebadanje in obračanje ne pomagajo, če se je razgradnja upočasnila zaradi običajnega zimskega mraza. Tudi nepredušno zavijanje ni dobra rešitev, saj zapre pot zraku.

Pokrov, pritrdila in manjše dostopne poškodbe navadno lahko uredite sami. Težak, nestabilen pokrov ali nagnjeno zidano steno naj pregleda ustrezen mojster. Na razmajan rob ne stopajte in težkih delov ne dvigujte sami.

Katera opravila naj počakajo do pomladi?

Presejanje, temeljito obračanje in praznjenje kompostnika prihranite za čas, ko bo vsebina odtajana in primerna za delo. Datum sam po sebi ne pove dovolj. V senčnem delu ljubljanskega vrtička lahko mraz vztraja precej dlje kot ob osončeni steni.

Spomladi najprej preverite vlažnost. Iz razmočene vsebine naj odvečna voda odteče, preden se lotite dela. Nato lahko zrelejši spodnji del ločite od še prepoznavnih rastlinskih ostankov. Te vrnite v nadaljnje kompostiranje.

Tudi razvoz zrelega komposta lahko počaka, če so grede blatne. Po razmočenih tleh ni smiselno hoditi samo zato, da bi kompostnik čim prej izpraznili.