Zaščita pred voluharji in zajci pozimi: zavarujte česen in mlada drevesa

Česen in prezimne sadike pred voluharji zaščitite predvsem z ovirami v tleh, debla mladih dreves pa pred zajci obdajte s čvrsto mrežo. Zaščito uredite pred zmrzaljo in prvim snegom, saj poškodbe korenin in lubja pozimi pogosto ostanejo skrite do odjuge.

Na celinskem vrtu zaščito praviloma uredite že novembra, glede na vreme tudi prej. Vključite jo v pripravo vrta na zimo, nato pa jo po sneženju in odjugi preglejte ter po potrebi popravite.

Kako prepoznate škodo voluharja in zajca?

Preden se lotite zaščite, si oglejte poškodbe. Ovito deblo ne bo rešilo obgrizenih korenin, mreža pod gredo pa zajcu ne prepreči dostopa do poganjkov.

Na voluharja posumite, če rastlina nenadoma oveni, se maje ali jo skoraj brez odpora izvlečete iz zemlje. Preglejte korenine in druge podzemne dele: lahko so obgrizeni, v bližini pa boste morda našli rove in odprtine. Pri česnu se v vrsti pojavijo prazna mesta. Manjkajoča rastlina sicer še ni dokaz, saj sta možna vzroka tudi gnitje in slabo ukoreninjanje.

Zajec navadno poškoduje dele nad tlemi. Na mladih drevesih objeda lubje, na grmih in sadikah pa poganjke. Konci odgriznjenih vejic so razmeroma gladki in poševni. Pri prepoznavanju pomagajo iztrebki in sledovi v snegu.

Kupček zemlje sam po sebi ne pove dovolj. Krt praviloma ne objeda korenin, njegovi rovi pa se lahko prepletajo z rovi drugih živali. Pred uporabo pasti ugotovite, katera žival rov dejansko uporablja.

Pred zmrzaljo uredite okolico gred in dreves

Za delo izberite dan, ko zemlja še ni zamrznjena in ni razmočena. Lažje boste zabili količke, pritrdili mrežo in pregledali koreninski vrat dreves.

Pokosite visoko travo okoli mladih dreves. Tik ob deblu naj ne ostajajo kupi pokošene trave, odrezanih vej ali odpadlega sadja. Uredite tudi kompostnik, ostankov hrane pa ne odlagajte po robovih vrtička.

Zastirko lahko drugod pustite, saj varuje tla. Ob deblu pa debela, rahla plast ponuja zavetje in zakriva poškodbe. Okoli koreninskega vratu zato pustite prost pas, kjer boste lahko pregledovali lubje in površino zemlje.

Na skupnih vrtičkih se uskladite tudi s sosedi. Kup rastlinskih ostankov ob sosednji gredi lahko živalim ponuja zavetje tik ob vašem vrtu. Skupaj preglejte poti, ograjo in zaraščene robove. Takšno delo pogosto zaleže bolj kot posamezen odganjalni pripravek.

Kako zavarovati česen in prezimne sadike?

Pri že posajenem česnu je podzemno zaščito težko dodati brez poseganja v zasaditev. Ne prekopavajte cele grede in ne dvigujte ukoreninjenih strokov samo zaradi naknadnega polaganja mreže. Najprej preglejte robove grede in spremljajte, kje nastajajo poškodbe.

Če se težave ponavljajo, fizično oviro načrtujte pred naslednjim sajenjem. Pri tem upoštevajte tudi druge korake za jesensko gojenje česna, da boste gredo pripravili pred sajenjem in je pozneje ne boste po nepotrebnem razkopavali.

Pri nameščanju podzemne zaščite sledite tem korakom:

1. Izberite varjeno kovinsko mrežo z drobnimi odprtinami. Za podzemno zaščito so primerne odprtine približno 10 do 13 mm. Mreža naj bo čvrsta in odporna proti koroziji.
2. Zaščitite dno in stranice. V visoki gredi mreža na dnu ne zadostuje, če ob strani ostane nezaščiten stik, skozi katerega lahko žival vstopi.
3. Dobro zaprite spoje. Robove prekrijte in povežite, da med njimi ne ostane prehod. Ostre konce zavihajte, da se pri delu ne poškodujete.
4. Pustite prostor za korenine in obdelavo. Mreže ne polagajte tik pod površino, kjer bi jo zadevali z motiko. Globino prilagodite gredi in rastlinam.

Korenine novih dreves lahko ob sajenju zaščitite z ustrezno mrežasto košaro. Ta mora dopuščati njihov nadaljnji razvoj; pretesna, improvizirana košara lahko pozneje povzroči težave. Zaščito zato načrtujte skupaj s pravilnim sajenjem sadnega drevja in namestitvijo opore.

Prezimne sadike solate in drugih vrtnin pred zajci zaščitite z mrežastim pokrovom ali ograjico okoli dela grede. Vrtnarska koprena blaži predvsem vremenske vplive in kot zanesljiva ovira proti grizenju ne zadostuje.

Mlada debla obdajte s samostojno stoječo mrežo

Za mlado drevo je pregledna rešitev valj iz čvrste kovinske mreže. Med mrežo in lubjem pustite dovolj prostora, da zajec skozi odprtine ne doseže skorje in da se zaščita ne drgne ob deblo. Potreben odmik je odvisen tudi od velikosti odprtin.

Valj pritrdite na količke. Spodnji rob naj sega do tal, brez odprte reže. Kjer razmere dopuščajo, ga nekoliko vkopljite, da se zaščita pri delu ali pod težo snega ne premakne.

Pri višini upoštevajte pričakovano snežno odejo. Na običajnem celinskem vrtu je smiselna zaščita približno meter visoko, na bolj zasneženih legah tudi višje. Šteje predvsem višina nad snegom, na katerem zajec stoji. Nizek ščitnik je lahko po obilnem sneženju skoraj povsem zasut.

Poglejte tudi nizke veje. Če ostanejo dosegljive, zaščitite še te dele drevesa. Mreža okoli spodnjih 40 cm debla ne varuje vej nad njo.

Tudi namenske zračne ščitnike redno pregledujte. Debla ne ovijajte s tesno folijo ali materialom, ki zadržuje vlago. Žice nikoli ne zategujte neposredno okoli lubja, zaščita pa mora dopuščati rast drevesa v debelino.

Kaj preveriti po sneženju in odjugi?

Sneg živalim ponuja zavetje, zajcu pa omogoči, da doseže višje dele drevesa. Po večjem sneženju obhodite vrt, dokler so sledi še vidne.

Preverite:

• ali je snežni zamet premostil ograjico;
• ali se je mreža nagnila ali odmaknila od tal;
• ali so nad zaščito sveže obgrizeni poganjki;
• ali pod snegom ob deblu nastajajo prehodi;
• ali se ob odjugi kažejo ostanki obgrizenega lubja.

Pri odstranjevanju snega bodite nežni. Vej ne stresajte sunkovito in ne udarjajte po deblu. Če sneg odmikate z lopato, pazite, da ne zadenete skorje.

Ob odjugi preglejte še del tik nad tlemi. Poškodbe ob koreninskem vratu pogosto postanejo vidne šele, ko se sneg umakne. Na Primorskem je snežna odeja manj reden dejavnik, vendar tudi tam spremljajte dostop do lubja in po vetru preverite trdnost zaščite.

Pasti uporabljajte premišljeno in po pravilih vrtička

Če potrdite voluharjevo dejavnost in se škoda nadaljuje, lahko uporabite namenske mehanske pasti. Prej preverite pravila vrtičkarskega območja in preberite navodila proizvajalca. Na skupnih površinah se o ukrepanju dogovorite z upravljavcem.

Past namestite le tam, kjer ste potrdili dejavnost ciljne živali. Preprečite dostop otrokom, domačim in drugim živalim ter past redno preverjajte. Če tega ne morete zagotoviti, poskrbite za fizično zaščito in poiščite pomoč izkušenega izvajalca.

Za zajce ne postavljajte zank ali improviziranih pasti. Ob ponavljajočih se vdorih preglejte ograjo ter se obrnite na upravljavca območja oziroma pristojno strokovno službo.

V rove ne vlivajte goriva, čistil ali doma pripravljenih mešanic. Ne uporabljajte nedovoljenih strupov in po vrtu ne puščajte zastrupljenih vab. S takšnim ravnanjem ogrožate tla, živali in ljudi.

Pogoste napake in kdaj potrebujete pomoč

Odganjala z vonjem, zvokom ali tresljaji ne nadomestijo dobro nameščene mreže. Njihov učinek je lahko omejen, pozimi pa nanj dodatno vplivajo vlaga, sneg in razmere v tleh.

Tudi dobro postavljena zaščita potrebuje pregled. Do pomladi lahko vezi popustijo, mrežo premaknete z orodjem ali sneg prekrije velik del njene višine. Preverite celotno zaščito, ne le tega, ali še stoji ob drevesu.

Urejanje okolice, zaščito debel, manjša popravila in spremljanje poškodb lahko opravite sami. Če je lubje močno poškodovano ali obgrizeno skoraj po celotnem obodu, poiščite sadjarskega strokovnjaka. Takšna poškodba lahko prekine pretok hranil. Naključno premazovanje ni ustrezna rešitev.

Pri večji ograji ali zahtevnejšem vkopavanju mreže vam lahko pomaga izvajalec, zlasti tam, kjer potekajo napeljave. Okoli že posajenega drevesa ne odkopavajte na slepo, saj lahko poškodujete korenine.