Visoke grede pozimi: pokrijte tla, zaščitite les in pustite zemlji mir

Visoke grede pred zimo ne praznite in ne prekopavajte. Pozno jeseni, ko tla niso zmrznjena ali razmočena, odstranite obolele ostanke, prosta tla prekrijte z zastirko ter preverite lesene robove in odtekanje vode. Tako omejite izpiranje tal, ublažite temperaturna nihanja in gredo pripravite na pomlad.

Najprej odstranite obolele ostanke in trajne plevele

Ko poberete zadnje poletne vrtnine, za njimi ni treba pustiti povsem gole grede. Zdrave korenine solate, fižola in drugih enoletnic lahko ostanejo v zemlji. Nadzemne dele odrežite pri tleh, korenine pa naj počasi razpadejo. Za njimi ostanejo drobni kanali, po katerih v tla prodirata zrak in voda.

Z obolelimi rastlinami ravnajte drugače. Gnile plodove, močno pegaste liste in obolela stebla odstranite. Ne uporabljajte jih za zastirko. Tudi na domači kompost ne sodijo, če se ta ne segreje dovolj, da bi uničil povzročitelje bolezni.

Preden tla prekrijete, opravite tri preprosta opravila:

1. Poberite še uporabne pridelke in odstranite opore, ki jih pozimi ne potrebujete.
2. Izpulite trajne plevele s čim več koreninami, dokler so tla primerna za delo.
3. Po dežju preverite, ali voda zastaja na površini ali ob stenah grede.

Zemlje pri tem ne obračajte. Če se lepi na orodje in pod čevlji ostajajo globoke sledi, počakajte na bolj suh dan. Opravila lahko povežete tudi s širšo pripravo vrta na zimo, da hkrati uredite poti in okolico gred.

Ali je treba visoko gredo pred zimo izprazniti?

Ne, polnilo ostane v visoki gredi tudi čez zimo. Organska snov se razkraja, zato se površina postopoma poseda. To je običajno in samo po sebi ne pomeni, da je treba vsebino zamenjati.

Jeseni tudi ni treba zapolniti vsakega centimetra posedka. Višino površine boste lažje uredili spomladi, ko bo jasno, koliko se je polnilo čez zimo še poleglo. Pod zgornjim robom pustite nekaj prostora, da zemlja in zastirka med zalivanjem ne bosta polzeli čez stranice.

Če so tla revna in že dolgo niste dodali organske snovi, lahko po nezmrznjeni površini razporedite približno 1 do 2 cm zrelega komposta. Vkopavanje ni potrebno. Čez kompost položite zastirko, ki ga bo zaščitila pred močnim dežjem.

Svežega hlevskega gnoja ne dodajajte brez premisleka, še posebej med vrtnine, ki jih boste pozimi pobirali. Tudi v visoki gredi se hranila lahko kopičijo, zato velike količine gnojil vsako jesen niso potrebne.

Kako z zastirko zaščitite prosta tla?

Zastirka ublaži udarce dežnih kapelj, zmanjša nastajanje skorje in nekoliko umiri izmenjavanje zmrzovanja ter odtajanja. Tla bodo pozimi še vedno hladna, njihova površina pa bo manj izpostavljena vremenu.

Uporabite lahko:

• Zdravo odpadlo listje, po možnosti nekoliko zdrobljeno, da se težje sprime v zbito plast.
• Slamo, razporejeno dovolj rahlo, da voda pronica skoznjo.
• Mešanico listja in drobnih suhih rastlinskih ostankov, brez semen plevelov in obolelih delov.

Za začetek zadostuje približno 5 cm debela rahla plast. Na povsem prazni površini je lahko nekoliko debelejša. Po dežju preverite, ali se je mokro listje zbilo v težko preprogo. Bolj kot sama debelina šteje to, da zastirka ostane zračna in prepušča vodo.

Okoli motovilca, špinače, česna in drugih posevkov pustite prostor. Srčkov in listnih rozet ne zasujte. Dolgotrajna mokrota in gnitje jim lahko povzročita več težav kot odsotnost debele zastirke.

Če veter listje raznaša, ga obtežite z nekaj tankimi vejami, ki jih spomladi odstranite. Kjer je veliko polžev ali opazite rove glodavcev, zastirko občasno privzdignite in jo po potrebi stanjšajte.

Zaščita lesenih robov se začne pri vlagi

Lesu najbolj škodi, če je dolgo moker, zlasti v stikih in ob spodnjem robu. Z zunanje strani grede odstranite mokro listje, naslonjene vreče in gosto travo. Okoli stranic naj kroži zrak. Poglejte tudi, ali voda s poti teče naravnost proti gredi.

Pri pregledu se posvetite vogalom, spojem in zgornjim robovom desk. Preverite vijake ter poiščite razpoke in mesta, kjer je les mehak ali se drobi. Zaradi manjše površinske razpoke deske še ni treba zamenjati. Če načrtujete obnovo, vam lahko pri razmisleku o konstrukciji pomaga vodnik za izdelavo visoke grede iz lesa.

Lesenih stranic ne ovijajte tesno v neprepustno folijo. Pod njo se lahko zadržuje vlaga, les pa se počasneje suši. Tudi premazovanje mokrega ali zmrznjenega lesa ni dobra rešitev. Če premaz zahteva višje temperature in več suhih dni, delo prestavite na primernejše vreme.

Uporabite le izdelek, ki je po navodilih proizvajalca primeren za predvideno uporabo ob gredi z užitnimi rastlinami. Urejen odtok vode pogosto pomaga bolj kot premaz, na hitro nanesen tik pred zimo.

Katere vrtnine lahko ostanejo v visoki gredi čez zimo?

V celinski Sloveniji lahko prezimijo dovolj razviti in utrjeni posevki motovilca, prezimne špinače, zimskega pora ter nekatere sorte ohrovta. V zemlji ostane tudi jeseni posajeni česen. Uspešnost prezimovanja je odvisna od sorte, časa sajenja, lege in vremena.

V Ljubljani in krajih s podobnim podnebjem je pozni november praviloma prepozen za nadomeščanje zamujenih jesenskih setev na prostem. Dnevi so kratki, tla hladna, rast pa počasna. Tudi pod kopreno majhna rastlina ne bo hitro zrasla v velik pridelek.

Pri vrtninah, ki že rastejo v gredi, upoštevajte nekaj pravil:

• Motovilec in špinačo pobirajte, ko so listi odtajani.
• Por izkopavajte takrat, ko zemlja ni zmrznjena.
• Česna ne zasujte z zbito plastjo mokrega listja.
• Ohrovtu pustite dovolj prostora, da se listi po dežju lahko sušijo.

Na milejšem Primorskem lahko rast traja dlje. Vseeno spremljajte zimsko mokroto in močan veter ter zaščito prilagodite razmeram na svojem vrtu.

Kdaj uporabite kopreno ali prezračevan pokrov?

Vrtnarska koprena zmanjša izpostavljenost vetru in nekoliko ublaži mraz. Najbolje jo je namestiti čez nizke loke, da ob dežju ali snegu ne pritiska na nežne liste. Robove dobro pritrdite, sicer jo bo veter odkrival.

Po sneženju z lokov odstranite težjo snežno obtežitev, preden se ogrodje upogne. Zmrznjenih listov pod prekrivko ne prijemajte in z njih ne otresajte snega na silo.

Prozoren pokrov ali tunel iz folije v sončnih, milejših dneh prezračite. Pod njim se zrak tudi pozimi lahko precej segreje, ponoči pa hitro ohladi. Kondenz in zastal zrak povečujeta možnost gnitja.

Pod pokrovom preverjajte tudi vlažnost zemlje, saj dež do nje ne pride. Če je suha, jo zmerno zalijte. To opravite dopoldne v obdobju brez zmrzali.

Pogoste napake in meje domačega popravila

Veliko škode naredi prekopavanje ob nepravem času. Zmrznjena tla pustite pri miru, razmočenih pa ne obdelujte. V zmrznjeni zemlji je z orodjem težko delati natančno, zato lahko poškodujete korenine prezimnih vrtnin. Razmočeno zemljo z obdelavo mažete in tlačite ter ji slabšate strukturo.

Po površini grede tudi ne hodite. Zmrznjena skorja lahko vara: pod njo je zemlja še mehka in jo s težo stisnete.

Nekaj manjših opravil lahko uredite sami. Očistite zunanje robove, pritrdite kopreno, zamenjajte dostopen vijak ali odpravite manjše zastajanje vode na poti. Pred popravilom preverite, ali je konstrukcija stabilna in les okoli pritrdil zdrav.

Če se stranica izboči, vogal razpre ali nosilni del trohni, naj stanje oceni mizar oziroma mojster z ustreznimi izkušnjami. Polnilo močno pritiska na stene. Razrahljane stranice zato ne odvijajte, dokler zemlja ni ustrezno razbremenjena in zavarovana.