SOLATA
Vsak vrt je primeren za rast solate. To je ena redkih rastlin, ki jih lahko gojimo skozi celo leto. Paziti morate le, da v poletnem času ni na žgočem soncu , da se ne posuši prehitro. Lega v senci namreč upočasni rast solate. Pomembno je tudi, da je ne nasadite pregosto, idealno je, če je med sadikami okoli 20 centimetrov razmaka. Solato režite ob zunanjem delu, mlade liste na sredini pa pustite rasti. Tako bodo še naprej rasli novi listi in jo boste lahko vedno znova nabirali.
FIŽOL
Fižol uspeva tudi v bolj slabi zemlji, saj se sam oskrbuje z dušikom med samo rastjo. Grmovne sorte ne potrebujejo opore in uspevale bodo dolgo časa.
GRAH
Grah lahko posadite takoj, ko začnete obdelovati zemljo. Najboljše je 2 tedna pred običajno zadnjo spomladansko zmrzaljo. Če želite imeti dolgo in svežo zalogo graha, posadite grah z različnim časom rasti. Čez 2 tedna posadite še nove in nadaljujte s tem vzorcem do sredine junija.
REDKVICE
Redkvice lahko pobiramo že v 24 dneh po sajenju, posadimo pa jih lahko med počasneje rastočo zelenjavo. Redkvice lahko posadite takoj, ko spomladi obdelate zemljo. Vsako seme posejte približno 2 cm narazen ali pa jih razredčite na ta razmik, ko vzklijejo. Semena pokrijte s približno pol centimetra komposta ali zemlje.
Koristen nasvet: semena redkvice so naravni spremljevalec korenja. Pred setvijo zmešajte semena redkvice s semeni korenja, še posebej, če se vaša tla nagibajo k razvoju trde skorje. Redkvice, ki hitro vzklijejo, se bodo pognale skozi zemljo in jo razbile za korenje, ki pozneje vzklije. Ko pobirate redkvice, bo korenje zapolnilo vrsto.
KORENJE
Korenje je zelo enostavno gojiti, če ga posadimo v rahla, peščena tla v hladnejših obdobjih rastne sezone – spomladi in jeseni. Korenje namreč lahko prenese zmrzal. Obstaja več sort korenja. Najbolj pogosto je oranžno; druge sorte pa so še v barvi od vijolične do bele, nekatere so celo odporne na bolezni in škodljivce.
Mnogi začetniki ugotovijo, da so njihovi korenčki kratki in deformirani. To je običajno posledica slabe, kamnite zemlje, zato je pomembno, da zagotovite mehko, razrahljano zemljo, ki dobro odvaja vodo. Vmešajte nekaj peska in ga resnično zrahljajte.
Nujno je tudi, da sadike korenčka razredčite, da ne bodo prenatrpane. Naj vas ne skrbi, da boste preveč zelenja izpulili. Če želite, da se korenje pravilno oblikuje, mu morate omogočiti v zemlji dovolj prostora za rast.
KUMARE
Če imate možnost, posadite kumare na sonce ob ograjo. Ograja bo služila kot opora za plezanje in delovala kot zavetje. Ali pa jih posadite blizu koruze. Koruza bo zadržala toploto, po kateri hrepenijo kumare in služila tudi kot zaščita pred vetrom. V primeru, da želite res bogato letino, pa zemljo predhodno pognojite z gnojili, ki vsebujejo visoko vrednost dušika in kalija.
OHROVT
Ohrovt je zelo specifična zelenjava in marsikdo je ne mara. Vseeno je ohrovt zelo hranljiv in odporen na razne temperaturne spremembe. Poleg tega, ga lahko nabiramo v številnih različnih fazah, užitni pa so tudi brsti in cvetovi! Sadike posadite kadar koli, od zgodnje pomladi do zgodnjega poletja, in ohrovt bo rasel, dokler ne bo prevroče. Še ena dobra stvar pri ohrovtu je, da postane slajši šele, ko ga prizadene nekaj zmrzali. Poskusite ohrovt pečen, ocvrt ali kuhan na pari. Uživajte ga v solatah, smutijih, omletah, enolončnicah ali kjerkoli že uporabite špinačo.
BLITVA
Blitva je iz družine pese. Dobro se obnese tako v hladnem kot toplem vremenu. Je prehransko superživilo z visoko vsebnostjo vitaminov A, C in K ter mineralov, fitonutrientov in vlaknin.
PESA
Iz skupka semen vzklije le nekaj rastlin, tako da je pomembno, da jih redčimo kasneje in ne že na začetku. Zelo je hvaležna za rast, saj mlada pesa zdrži do -4
BUČKE
bučke imajo rade dobro kompostirano zemljo in potrebujejo veliko prostora za rast. Kmalu boste imeli toliko bučk, da jih boste delili vsem prijateljem in sosedom. Vedno pa jih zalivajte na nivoju tal – ne listov -, da preprečite pepelasto plesen.
