Če ste junija ali julija pobrali prvi krompir, zgodnje zelje ali grah, na gredah pogosto ostane praznina ravno takrat, ko je zemlja najbolj topla in rastline najhitreje rastejo. Vprašanje kaj saditi poleti za drugi pridelek ni samo stvar idej, ampak pravočasne odločitve, pravilne priprave tal in pametne izbire sort. Po mojih izkušnjah je poletni drugi pridelek tisti, ki loči vrt, ki daje “nekaj”, od vrta, ki daje do pozne jeseni. Z nekaj preprostimi koraki lahko prazne grede v nekaj tednih spet napolnite s solato, stročjim fižolom, radičem, repo ali hitro rastočimi listnatimi vrtninami.
Poleti se največkrat zgodi dve napaki. Prva je, da vrtičkar po pobiranju prve kulture gredo pusti počivati, ker misli, da je “sezona že mimo”. Druga pa je, da se v isti vroči zemlji takoj poseje nekaj brez dodanega organskega materiala in brez načrta zalivanja, zato kalitev odpove ali rastline ostanejo šibke. Poletna setev zahteva malo drugačen pristop. Zemlja se hitreje izsuši, a je hkrati biološko zelo aktivna. Če to izkoristite, boste presenečeni, kako hitro dobite drugi pridelek.
Začetek poletja: kaj saditi poleti za drugi pridelek po zgodnjih kulturah
Najprej si jasno odgovorite, kaj je bilo na gredi prej. Po grahu in bobu je zemlja pogosto lepo založena z dušikom, zato je to odlična greda za kapusnice ali listnate vrtnine. Po zgodnjem krompirju je zemlja navadno rahla, vendar zna biti osiromašena, zato se splača dodati kompost. Po zgodnji solati ali redkvici je greda hitro prosta in praviloma brez večjih težav z boleznimi. Pri odločitvi kaj saditi poleti za drugi pridelek vedno izhajam iz tega, da poleti sejemo in sadimo rastline s krajšim razvojnim časom ali takšne, ki jih pobiramo postopno.
V juniju in začetku julija so zanesljive izbire stročji fižol za poletno setev, poletne solate, endivija, blitva, rdeča pesa, korenje za jesensko pobiranje in nizke bučke, če imate dovolj prostora. Stroči fižol je moja stalnica za vrtičkanje za začetnike, ker hitro vzklije, hitro raste in daje pridelek dalj časa. Če sejete do sredine julija, boste ob rednem obiranju pobirali do prvih hladnejših noči. Pri pesi in korenju računajte, da poleti potrebujeta enakomerno vlago v času kalitve. To ni kultura, ki jo posejete in pozabite.
Dobro pravilo je tudi, da poleti raje sadite sadike kot sejete, kadar gre za kapusnice ali radič. Sadike premagajo začetni stres in vročino lažje kot seme. Če razmišljate kaj posaditi na vrtu za drugi krog, sta brokoli in cvetača odlična za jesenski pridelek, vendar samo, če sta v dobri kondiciji in dobita dovolj vode. Za začetnike sta pogosto lažja kitajsko zelje in kolerabica, ker hitro dorasteta in se hitro pobirata.
Greda v vročini: poletna setev za drugi pridelek brez razočaranja
Poletna setev je posebna disciplina. Semena v vroči prsti pogosto “zaspijo”, če nimajo stalne vlage prvih nekaj dni. Iz prakse vem, da večina neuspehov ni zaradi napačnih sort, ampak zaradi neenakomernega zalivanja in pregrobe priprave površine. Ko je greda prosta, jo najprej plitvo zrahljajte, odstranite ostanke korenin in dodajte zrel kompost. Ne pretiravajte z globokim prekopavanjem v poletni vročini, ker s tem preveč izsušite profil tal. Boljše je plitvo rahljanje in dobra zastirka.
Preberite tudi: Kaj saditi marca v Sloveniji za najboljši pridelek
Če vas kdo vpraša neposredno, kaj saditi poleti za drugi pridelek, da res uspe, je moj odgovor naslednji. Izberite hitro rastoče listnate vrtnine in stročnice, ter jih sejte ali sadite v vlažno zemljo, nato pa gredo takoj zastirite. To je najbolj zanesljiv recept za uspeh. Zastirka iz pokošene trave, drobno narezanih rastlinskih ostankov ali slame zadrži vlago, ublaži temperaturna nihanja in zmanjša zbitost površine, ki nastane po močnem poletnem dežju.
Majhen trik, ki ga začetniki pogosto ne poznajo, je predhodno zalivanje setvenih brazd. Brazdo naredite, jo dobro zalijete, počakate deset minut, nato posejete in rahlo zasujete. Na koncu površino še enkrat nežno navlažite z drobno prho. Pri solatah in radiču v največji vročini pomaga tudi, da setev naredite zvečer. Takrat zemlja čez noč ne izgubi toliko vlage. Če imate težave s kalitvijo, lahko prvih nekaj dni čez setev položite tanko belo kopreno. Ta nekoliko zasenči in zadrži vlago, vendar jo je treba odstraniti, ko rastline vzkalijo, da se ne raztegnejo.
Jesenska nagrada: kaj saditi poleti za drugi pridelek z mislijo na jesen
Ko govorimo o tem, kaj saditi poleti za drugi pridelek, je pametno razmišljati o jesenskih okusih in o tem, kaj vam na vrtu običajno zmanjka. Avgusta in v začetku septembra so odlične setve motovilca, špinače, rukole in azijskih listnatih vrtnin. Te kulture ne marajo ekstremne vročine, zato pogosto bolje uspejo v drugi polovici poletja, ko noči postanejo nekoliko hladnejše. Če jih sejete prepozno, bodo sicer vzkalile, vendar bodo ostale drobne. Če jih sejete prezgodaj, bodo trpele in šle lahko tudi v cvet.
Radič in endivija sta klasika za vrt spomladi in poleti, a prava vrednost se pokaže jeseni. Če ju sadite poleti, dobite močne rozete, ki jih lahko pobirate postopno ali pustite za poznejše beljenje. Pri radiču je pomembno, da v vročini ne trpi suše, sicer postane pregrenak in hitro zastane. Pri endiviji pazite na polže po prvih jesenskih dežjih. Takrat se pogosto preselijo iz okolice na mehko listje, zato je smiselno imeti gredo čisto, brez gostih plevelov in z zračno zastirko.
Za enostavne vrtnine, ki so hvaležne za drugi pridelek, štejem tudi repo in črno redkev za jesensko uporabo. Ti dve kulturi sta pogosto spregledani, vendar sta zanesljivi, če je zemlja rahla in enakomerno vlažna. Repa raste hitro in vas lahko reši praznih gred konec poletja. Črna redkev potrebuje nekoliko več časa, a je odlična za shranjevanje. Pomembno je, da po kapusnicah ne sejete takoj repe ali redkve na isto mesto, ker spadajo v isto družino in lahko povečate pritisk bolezni ter škodljivcev.
Tipične napake pri drugem pridelku in kako jih preprečite
Najpogostejša napaka je napačno gnojenje. Poleti marsikdo doda preveč hitro delujočega dušika, ker želi hitro rast, potem pa dobi mehke, vodene rastline, ki so bolj občutljive na uši in bolezni. Zrel kompost in po potrebi malo organskega gnojila sta dovolj. Pri listnatih vrtninah, kot sta solata in špinača, je preveč dušika še posebej problematično, ker rastlina postane “puhasta” in občutljiva. Po mojih izkušnjah je boljše manj, a redno, z dobrimi tlemi in stalno vlago.
Več o tem: Kaj saditi maja za hitro rast 2026: preverjeno
Druga napaka je preveč gola zemlja. Poletno sonce udari neposredno v prst, ta se zapeče, mikroorganizmi trpijo, površina se zbije. Če po pobiranju pustite gredo prazno, ste izgubili najboljši čas za izboljšanje tal. Če še ne veste, kaj posaditi, vsaj zasejte hitro zeleno gnojenje, na primer facelijo ali ajdo, in jo pred cvetenjem plitvo vdelajte ali pustite kot zastirko. Tretja napaka je pregosto sejanje, predvsem pri korenju, pesi in solatah. Poleti je redčenje bolj stresno, ker rastline hitro ovenijo. Raje sejte redkeje in natančneje.
Ko imate enkrat ritem, postane vprašanje kaj saditi poleti za drugi pridelek zelo praktično. Grede ne ostajajo prazne, tla so pokrita, pridelek pa se razporedi čez sezono. Za vrtičkanje za začetnike je to tudi najboljši trening opazovanja. Vidite, kako se zemlja obnaša v vročini, kje se zadržuje vlaga in kdaj je setev res uspešna. Če boste poleti vztrajali pri dobri pripravi tal, stalni vlagi in pametnem kolobarju, boste jeseni pobirali več, kot ste pričakovali. In prav to je bistvo. Vprašanje kaj saditi poleti za drugi pridelek je v resnici vprašanje, kako izkoristiti sezono do konca in pri tem ohraniti tla živa.
FAQ: najpogostejša vprašanja
Kdaj je najpozneje smiselno sejati za drugi pridelek?
Odvisno od kulture. Listnate vrtnine, kot so motovilec, rukola in špinača, se sejejo konec poletja, da ujamejo hladnejše noči. Stroči fižol je smiselno sejati do sredine julija, radič in endivijo pa saditi približno od julija do začetka avgusta, da se do jeseni lepo razvijeta.
Kako naj zalivam poletne setve, da res vzkalijo?
Ključno je prvih pet do sedem dni. Setvene brazde pred setvijo dobro zalijte, po setvi pa zalivajte z drobno prho, da ne izperete semena. Bolje je zaliti manj, a vsak dan, kot enkrat močno in potem pustiti, da se površina zapeče. Zastirka takoj po setvi, kjer je to izvedljivo, je velika prednost.
Ali je treba pri drugem pridelku strogo upoštevati kolobar?
Da, še posebej pri kapusnicah, čebulnicah in rastlinah iz družine križnic. Če na isto mesto večkrat zapored sadite sorodne rastline, se hitreje naberejo bolezni in škodljivci. Pri drugem pridelku si pomagajte z enostavnim pravilom. Ne ponavljajte iste družine na isti gredi v isti sezoni, če le lahko.